Jedro

Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da sta predlagateljica in njena mati s tedanjimi državnimi organi darilno pogodbo sklenili zaradi obljube, da bo mati predlagateljice upravičena do socialne pomoči, katera pa ji po sklenitvi pogodbe ni bila dodeljena, je pravilna presoja sodišč druge in prve stopnje, da je bila v konkretnem primeru podana prevara v smislu 5. člena Zden.

Izrek

Revizija se zavrne.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v točki 1 izreka zavrglo predlog, ki ga je vložil B. D., v točki 2 izreka pa je v korist dedičev predlagateljice M. C. priznalo odškodnino v obveznicah Slovenske odškodninske družbe d.d., Ljubljana (SOD) za v tej točki navedene podržavljene nepremičnine, v točki 3 izreka je v korist dedičev po pokojni M. J., priznalo odškodnino v obveznicah SOD za v tej točki navedene podržavljene nepremičnine in v točki 4 izreka v korist dedičev po pokojni M. C. in pokojni M. J., vrnilo lastninsko pravico na parceli št. 4823/2 k.o. ... (parcela št. 1168 po stari neveljavni zemljiški knjigi za k.o. ….) v izmeri 25m2 po deležu vračila 11/16, katere zavezanec je Občina ...

2. Sodišče druge stopnje je pritožbama tretje in četrte nasprotne udeleženke delno ugodilo in spremenilo sklep sodišča prve stopnje tako, da se v 2. točki izreka prizna odškodnina v obveznicah pokojni M. C., v 3. točki izreka tako, da se prizna odškodnina v obveznicah pokojni M. J., in v 4. točki izreka tako, da se vrne lastninska pravica pokojni M. C. po deležu vračila 5/16 in pokojni M. J., po deležu 6/16, v preostalih izpodbijanih a nespremenjenih delih pa je potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Navedbe revidentke

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje je četrta nasprotna udeleženka vložila revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Utemelji zakaj je revizija dovoljena in navede, da odločitve sodišča glede M. C. ni mogoče preizkusiti ter da odločitev sodišča nima podlage v listinah v spisu. Le-ta je zaslišana pred sodiščem povedala, da kot lastnica nepremičnin ni imela pravice do otroškega dodatka ter da ni zmogla plačila davkov na nepremičnine. Iz njene izjave naj bi jasno izhajalo, da je pravico do otroškega dodatka pridobila, zato v njenem primeru ni moč govoriti o prevari s strani države. Revidentka sodišču očita tudi zmotno uporabo 5. člena Zakona o denacionalizaciji, saj po njenem mnenju prisile oblasti ni moč enačiti z ekonomskimi in socialnimi razmerami, ki naj bi jih takratna oblast ustvarila. Ekonomske in socialne razmere po vojni so objektivno dejstvo, ki so prizadele večji del prebivalstva, pa vendar večina svojih nepremičnin ni odtujila. Predlaga, da revizijsko sodišče sklep sodišča druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotnim strankam in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije. Nanjo sta odgovorila dediča predlagateljice in prvenstveno predlagala zavrženje revizije, podrejeno pa njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

Glede dovoljenosti revizije:

6. Dne 1. oktobra 2008 je začela veljati novela Zakona o pravdnem postopku, s katero so bile bistveno spremenjene določbe o reviziji. V drugem odstavku 367. člena ZPP je določeno, da je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 eurov. Če te vrednosti ne presega, je revizija dovoljena le, če jo v skladu s 367. a členom ZPP dopusti sodišče (tretji odstavek istega člena). Vendar pa je revizija tudi vselej dovoljena, kadar tako določa poseben zakon, kot to v konkretni zadevi določa drugi odstavek 56. člena Zden(1).

Glede (ne)utemeljenosti revizije:

7. Predlagateljica je v nepravdnem postopku zahtevala vračilo svojega premoženja in premoženja pokojne matere M. J., ki je prešlo v državno last na podlagi pogodbe, sklenjene z Občino ... 29. 4. 1963 in pogodbe, ki sta jo z materjo sklenili z Občino ... dne 26. 6. 1962. 8. Iz sklepov sodišč prve in druge stopnje izhaja, da so stranke s poravnavo 8. 3. 2010 uredile vprašanje denacionalizacije po pogodbi, ki jo je sklenila predlagateljica M. C. leta 1963. Glede pogodbe z dne 26. 6. 1962, ki sta jo sklenili M. C. in njena mati M. J. s takratnimi državnimi organi pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, kar je prestalo pritožbeni preizkus, da je nagib za sklenitev pogodbe predstavljala obljuba državnih organov, da bodo materi predlagateljice zagotovili socialno pomoč. Ker državni organ obljube ni držal, je mater predlagateljice prevaral in gre torej za primer iz 5. člena Zakona o denacionalizaciji. Ker dejanskega stanja na revizijski stopnji ni več dovoljeno izpodbijati (tretji odstavek 370. člena ZPP), je revidentkino izpostavljanje vprašanja izplačila otroških dodatkov predlagateljici neupoštevno, saj le-to glede na ugotovljeno dejansko stanje ni predstavljalo nagiba za sklenitev sporne pogodbe. Iz istega razloga je tudi zatrjevano procesno kršitev prepoznati kot preobleko za nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja.

9. Neutemeljen je tudi revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da sta predlagateljica in njena mati s tedanjimi državnimi organi darilno pogodbo sklenili zaradi obljube, da bo mati predlagateljice upravičena do socialne pomoči, katera pa ji po sklenitvi pogodbe ni bila dodeljena, je pravilna presoja sodišč druge in prve stopnje, da je bila v konkretnem primeru podana prevara v smislu 5. člena Zden(2).

10. Ker je materialno pravo pravilno uporabljeno, je bilo treba revizijo četrte nasprotne udeleženke na podlagi določbe 378. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP in 37. členom ZNP kot neutemeljeno zavrniti. Ker o stroških postopka še ni bilo odločeno, je Vrhovno sodišče odločitev o stroških revizijskega postopka pridržalo za končno odločbo.

Op. št. (1): Glej Metoda Orehar Ivanc: Institut dopuščene revizije po ZPP-D, Pravna praksa, št. 28/2009, str. 23 ter smiselno II DoR 1/2008. Op. št. (2): Podobno tudi odločitve VS RS II Ips 545/2009, II Ips 635/2006, II Ips 90/2005.