Jedro

Zapisnik o inšpekcijskem pregledu je prvi akt, s katerim se inšpekcijski postopek začne. Morebitna prijava pa ne pomeni začetka inšpekcijskega postopka in je ni mogoče šteti za informacijo javnega značaja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) kot neutemeljeno zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 20.7.2004, s katero je zavrnila pritožbo tožnice zoper sklep gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor z dne 15.3.2004. Z navedenim sklepom je gradbeni inšpektor odločil, da se zahteva tožnice za pregled in preslikavo prijav, ki se nanašajo na gradnjo njene stanovanjske hiše, zavrne.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo tožene stranke in sklicuje na določbe 16., 24. in 39. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Uradni list RS, št. 56/02) ter na določbe 82. in 1. odstavka 27. (pravilno: 127.) člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Tožnica vlaga pritožbo zoper izpodbijano sodbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije spremeni izpodbijano sodbo tako, da tožeči stranki omogoči pregled in preslikavo prijav. Meni, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo 2. odstavka 16. člena ZIN in se ni ukvarjalo z izpostavljenim vprašanjem tajnosti – javnosti postopka. Meni, da vir prijave še ni prijava sama. ZIN predpisuje, da je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave, torej vir, ne pa same prijave in njene vsebine. Če gre za prijavo javnega podjetja in lokalne skupnosti, torej sistema, kot se je zgodilo v njenem primeru, pa so razlogi za skrivanje prijave smešni in pravno nedopustni. Preprečitev državnih organov, da bi se posameznik seznanil z vsebino prijave, pa predstavlja kršitev ustavnih pravic iz 22. in 25. člena Ustave Republike Slovenije. Po 50. in 103. členu Zakona o prekrških postopek o prekršku pred prekrškovnim organom in sodiščem lahko predlaga tudi oškodovanec (kot predlagatelj postopka), če razpolaga s prijavo in s podatki o prijaviteljih.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Gleda na določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1, ki velja od 1.1.2007 dalje, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugotovilo, da pritožba tožnice ne izpolnjuje pogojev, da bi bila obravnavana kot pritožba po novem ZUS-1. Zato je pritožbo v skladu s to določbo obravnavalo kot pravočasno in dovoljeno revizijo, prvostopenjska sodba pa je s 1.1.2007 postala pravnomočna.

Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 86. člena ZUS-1).

Po presoji revizijskega sodišča je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno uporabilo materialno pravo.

Po določbi 16. člena ZIN mora inšpektor varovati tajnost, s katero se seznani pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora. Dolžnost varovanja tajnosti traja tudi po prenehanju delovnega razmerja inšpektorja (1. odstavek). Inšpektor je dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor (2. odstavek). Po določbi 5. odstavka 82. člena ZUP se med drugim ne smejo pregledovati in prepisovati spisi, ki veljajo za zaupne, če je to v nasprotju z javno koristjo, ali z opravičeno koristjo kakšne stranke ali koga drugega. Po 39. členu ZIN pa se kaznuje fizična oseba, ki poda inšpekciji lažno prijavo.

V navedenih zakonskih določbah je tudi po presoji revizijskega sodišča imel gradbeni inšpektor podlago za zavrnitev tožničine zahteve za pregled in preslikavo prijav, ki se nanašajo na gradnjo njene stanovanjske hiše. Inšpekcijski postopki se začnejo in vodijo po uradni dolžnosti. Vloge občanov in organizacij ter opozorila organov niso zahteve za uvedbo inšpekcijskega postopka, ampak glede na 3. odstavek 24. člena ZIN le podlaga za morebitno pobudo organu, da uvede postopek po uradni dolžnosti. Če pa inšpektor tekom inšpekcijskega postopka ugotovi, da je nekdo podal lažno prijavo, ima možnost ukrepanja glede na določbo 39. člena ZIN. Ker gre v obravnavanem primeru za inšpekcijski postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti, se ta postopek glede na določbo 1. odstavka 127. člena ZUP začne, ko opravi pristojni inšpekcijski organ v ta namen kakršnokoli dejanje. Zapisnik o inšpekcijskem pregledu pa je prvi akt, s katerim se inšpekcijski postopek začne. Morebitna prijava pa ne pomeni začetka inšpekcijskega postopka in je ni mogoče šteti za informacijo javnega značaja. Informacija javnega značaja je namreč po določbi 4. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Inšpektor pa je glede na določbo 16. člena ZIN dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor, kot je to pravilno presodilo tudi sodišče prve stopnje.

Glede na podano obrazložitev revizijski ugovori niso utemeljeni in ne morejo vplivati na drugačno odločitev revizijskega sodišča. Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi določbe 92. člena ZUS-1.