Jedro

Zaradi napačnega zaključka prvega sodišča, da je tožnikov pravni prednik izgubil posest na nepremičnini, ker je opustil njeno čiščenje, je zmoten zaključek glede (ne)izpolnitve pogoja priposestvovalne dobe 10-ih let.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v točkah I/2, I/4, glede odločitve o eventualnem tožbenem zahtevku (1. do 4. točka) in v II. točki izreka (glede odločitve o pravdnih stroških) ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem delu (I/1. in I/3. točka izreka) se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Krškem je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal ničnost kupoprodajne pogodbe z dne 21. 10. 1992 (I/1. točka). Zavrnilo je tudi ugotovitveni zahtevek, da je tožnik lastnik nepremičnine parc. št. 830/0 (ID znak ...), k. o. ... (I/2. točka izreka) ter zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine in povračilo pravdnih stroškov (točki I/3 in I/4). V celoti je zavrnilo eventualni tožbeni zahtevek (1. do 4. točka izreka) in odločilo, da je tožnik dolžan tožencem povrniti 1.255,69 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1). Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni in ugodi primarnemu oz. podrejenemu zahtevku, tožencem pa naloži v plačilo pravdne stroške. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje, vključno s stroškovnimi posledicami. Opozarja, da je prvostopenjsko sodišče izvedene dokaze upoštevalo zelo selektivno in enostransko. Sodišče ni pojasnilo, zakaj so številni izvedeni dokazi za samo odločanje nepomembni. V obrazložitvi je zgolj navedlo, „da ostalih dokazov ni upoštevalo pri odločanju, ker so za predmetno pravdo nepomembni“. Če bi sodišče pravilno in zakonito upoštevalo vse izvedene dokaze, ne bi prišlo do takšnega zaključka, kot ga je sprejelo. Izvedeni dokazni postopek je nedvomno pokazal, da je N. O. že leta 1983 svojemu sinu J. O. podarila starejšo hišo na naslovu B. ter zemljo okrog nje, kar vse je J. leta 2001 prodal tožniku. Dokazni postopek potrjuje, da je stanovanjsko hišo B. ter okolico, kar vse se nahaja nad asfaltno cesto, koristil tožnik. To izhaja iz izpovedi številnih prič. Izpostavlja izpovedbe prič N. O., J. O., J. Z., J. R., A. M., F. K., C. C., S. K., J. Č., C. S., R. K., B. J., J. Ž. st. in D. Ž. ter poudarja, da njihove izpovedbe jasno izkazujejo tožnikovo dobroverno lastništvo hiše B. z okoliško zemljo nad asfaltirano cesto, ki stoji na parc. št. 830/0, k. o. ... Pritožnik izpostavlja, da je središčni problem dejansko terensko stanje in popolnoma neusklajeno katastrsko stanje, kar se je pokazalo v letu 2008 pri izdelavi geodetskega posnetka. To je tudi razlog za pomoto v zapisu pogodb med materjo N. O. in sinom J. O. leta 1983, ter med N. O. in pravno prednico tožencev leta 1992, pa tudi za zapis v pogodbi, sklenjeni med J. O in tožnikom leta 2001. Poudarja, da je N. O. pravni prednici tožencev prodala t. i. trikotnik pod asfaltno cesto, nobenega govora pa ni bilo o hiši, saj je šlo za prodajo kmetijskega zemljišča. V nasprotnem primeru bi bila nedvomno dogovorjena bistveno višja kupnina. Za samo zadevo je ključno in odločilno, da je hiša B. napačno vrisana na parc. št. 634/2, čeprav že 100 let stoji na parc. št. 830/0, k. o. ... Prvostopenjsko sodišče se do navedb, da gre za neobstoječ pravni posel, ni opredelilo, ampak le glede ničnosti pravnega posla. Izpovedbo N. O. je treba presojati v luči, da gre za starejšo osebo, ki je že zelo pozabljiva in je ob zaslišanju delovala zmedeno. Izpostavlja, da je bila nepremičnina parc. št. 830/0, k. o. ... priposestvovana najkasneje v letu 2003, lahko pa tudi že prej, če bi se štela predhodna dobroverna uporaba in lastništvo N. O. Navedba sodišča, da je J. O. tožniku prodal več, kot mu je podarila mati, je napačna. N. O. je sinu podarila hišo in zemljo okoli hiše, kar je tudi sama izpovedala. Opozarja na izvedeniško mnenje izvedenca I. I., ki je pokazalo, da je terensko stanje v primerjavi s katastrom neurejeno in da pot parc. št. 1271/3, k. o. ... v naravi ne obstaja. V naravi obstaja le asfaltirana pot, nad katero je tožnikova nepremičnina, pod asfaltirano cesto pa je nepremično premoženje tožencev.

3. Pritožba je bila vročena tožencem, ki so nanjo podali odgovor. V odgovoru pritrjujejo pravnim naziranjem, argumentaciji in zaključkom prvostopenjskega sodišča ter predlagajo zavrnitev pritožbe kot neutemeljne in potrditev prvostopenjske sodbe.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Odločitev prvega sodišča temelji na naslednjih pravno relevantnih dejstvih: - N. O. je z darilno pogodbo 28. 6. 1983 sinu J. O. podarila parc. št. 53* - stavbišče s hišo, parc. št. 634/1 in parc. št. 634/2, medtem ko so v njeni lasti ostale parc. št. 52 – klet, parc. št. 828 – gozd in parc. št. 830 – njiva, vse k. o. ...; - N. O. je pravni prednici tožencev M. G. 21. 10. 1992 prodala nepremičnino parc. št. 830 – njiva, k. o. ..., za kupnino v znesku 48.000,00 SIT; - J. O. je 5. 1. 2001 prodal tožniku nepremičnino parc. št. 643/1 – njiva in 643/2 – pašnik s stavbiščem, obe k. o. ..., za kupnino v znesku 900.000,00 SIT, pri čemer je v pogodbi izrecno navedeno, da je predmet pogodbe tudi stara kmečka hiša, ki je v slabem stanju; - orto foto posnetki in izvedeniško mnenje izvedenca geodetske stroke I. I. izkazujejo, da je katastrsko stanje glede parc. št. 830/0, 634/1, 634/2, 1271/3 in 1271/2, vse k. o. ..., popolnoma neurejeno – sporna stavba z naslovom B. v celoti stoji na parc. št. 830/0, pot parc. št. 1271/3, obe k. o. ..., pa v naravi ne obstaja.

6. Pritožba utemeljeno graja dokazno oceno prvega sodišča in izpostavlja, da se prvo sodišče do številnih izvedenih dokazov sploh ni opredelilo. Čeprav so bile zaslišane številne priče, je prvo sodišče svojo odločitev oprlo izključno na zaslišanje N. O., njene izpovedbe pa ni presojalo v luči izpovedb številnih drugih prič. Pritožba pravilno opozarja, da je treba pri njeni izpovedbi upoštevati, da gre za starejšo osebo. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim zatrjevanjem, da je izpovedba N. O. mestoma nejasna: priča je najprej zatrjevala, da je pravni prednici tožencev prodala samostojno parcelo preko ceste, na drugem mestu pa je izpovedala, da ji je prodala parcelo ob hiši in ne pod cesto. Prodajalka N. O. je izpovedala o tem, kaj je bilo prodanega, o dejanskem uživanju pa priča ni izpovedovala, zato bi moralo prvo sodišče še toliko bolj – tožnik zatrjuje, da je sporno nepremičnino tudi že priposestvoval – upoštevati izpovedbe preostalih prič.

7. Za ugotovitev, da je pravna prednica tožencev pridobila lastninsko pravico na objektu B. oz. na celotni parc. št. 830/0, k. o. ..., na originaren način, sodišče v izpovedbi N. O. ni imelo podlage, še manj pa v izpovedbah preostalih prič, ki so obširno in natančno pojasnjevale dejansko uživanje prej navedene napremičnine, na kateri se nahaja tudi sporna hiša. 8. Prvo sodišče je zmotno uporabilo določbe o priposestvovanju, kar se je odrazilo v zmotno ugotovljenem dejanskem stanju. Tožnik je zatrjeval, da je od leta 2001 naprej dobroverni lastniški posestnik celotne nepremičnine parc. št. 830/0, pred tem pa je imel njegov pravni prednik J. O. nepremičnino v posesti od leta 1983 dalje. Ugotovitev prvega sodišča, da tožnik priposestvovalne dobe 10-ih let ni izpolnil, izhaja iz zmotne predpostavke, da je tožnikov pravni prednik J. O. izgubil posest nepremičnine parc. št. 830/0, k. o. ..., ker je opustil njeno čiščenje. Takšno razlogovanje pa – upoštevaje izpovedbo J. O. – ni pravilno. Iz njegove izpovedbe namreč izhaja, da je čiščenje nepremičnine opustil, ker tega dela ni več zmogel, parcelo pa je še vedno štel za svojo, le čistiti je ni mogel več. Iz njegove izpovedbe ne izhaja, da parcele ni imel več v posesti. Nasprotno, njegova izpovedba izkazuje, da se je imel za lastnika parcele, saj je pojasnil obseg podarjenega premoženja, pri tem pa poudaril, da je tožniku prodal vse nepremičnine, ki mu jih je mama podarila. Zaradi napačnega zaključka prvega sodišča, da je tožnikov pravni prednik izgubil posest na nepremičnini parc. št. 830/0, k. o. ..., je zmoten tudi zaključek glede (ne)izpolnitve pogoja priposestvovalne dobe 10-ih let. 9. Zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča so nepomembna tudi vsa razlogovanja glede prodaje tuje stvari s strani tožnikovega pravnega prednika J. O. Prvo sodišče bi moralo v večji meri upoštevati dejstvo, da je bilo na spornem območju katastrsko stanje povsem neurejeno, kar je lahko botrovalo napačnim zapisom v zgoraj citiranih pogodbah. Prav zato bi moralo dati prvo sodišče večji poudarek dejanskemu uživanju nepremičnin in s tem v zvezi oceniti tudi izpovedbe preostalih zaslišanih prič.

10. V ponovljenem postopku naj prvo sodišče oceni izpovedbe preostalih zaslišanih prič in se opredeli do vprašanja dejanskega uživanja spornih nepremičnin ter s tem v zvezi tudi do vprašanja priposestvovanja nepremičnine parc. št. 830/0, k. o. ... s strani pravnega prednika tožnika oz. samega tožnika. Zaradi kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava, ki se je odrazila v napačno ugotovljenem dejanskem stanju, je bilo treba pritožbi delno ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti v delu, ki se nanaša na primarni tožbeni zahtevek (I/2. in I/4. točka izreka), posledično pa tudi odločitev o zavrnitvi eventualnega tožbenega zahtevka (1. - 4. točka) in tudi odločitev o stroških pravdnega postopka (II. točka izreka).

11. Neutemeljen pa je pritožbeni očitek, ki se nanaša na zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka glede ničnosti pogodbe, sklenjene med prodajalko N. O. in M. G. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju prvega sodišča, da bi moral tožnik - poleg dedičev - tožbo vložiti tudi zoper prodajalko N. O. Prvo sodišče pravilno izpostavlja, da navedba o ničnosti celotne kupoprodajne pogodbe iz leta 1992, ker naj bi bila v nasprotju s pravo voljo pogodbenih strank zaradi stavbe, stoječe na parc. št. 830/0, k. o. ..., še ne zadostuje za ničnost. Takšna zatrjevanja predstavljajo zgolj podlago za morebitno izpodbojnost po 94. členu Obligacijskega zakonika.

12. Tožnik s primarnim tožbenim zahtevkom (I/2. točka izreka) in podano trditveno podlago uveljavlja originarni način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini s parc. št. 830/0, k. o. ..., zato je pravilna odločitev prvega sodišča o zavrnitvi tožbenega zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižne listine (I/3. točka izreka). Zato je pritožbeno sodišče odločitev prvega sodišča v I/1. in I/3. točki izreka potrdilo, kot izhaja iz dispozitiva sodne odločbe.

13. Odločanje o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (četrti odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP