Jedro

S tem, ko je sodišče prve stopnje svojo odločitev o krivdi obtoženke za storitev kaznivega dejanja omogočanja uživanje mamil po čl. 197/I KZ v zvezi s čl. 22 KZ oprlo izključno na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno zagotovljene pravice o varstvu tajnosti pisem in drugih občil iz 37. čl. Ustave Republike Slovenija, je bistveno kršilo določbe Zakona o kazenskem postopku iz 8. tč. I. odst. 371. čl. ZKP. Neutemeljeno je namreč štelo, da je oče polnoletnega naslovnika pisemske pošiljke, s katero je obtoženka slednjemu poslala poleg voščilnice tudi 2,63 g mamila Cannabis sativa, to pošiljko upravičeno odprl, ker naj bi mu takšno dovoljenje dal sin, ki pa te okoliščine ni potrdil. Ker bi ob takšni ugotovitvi bilo potrebno vse nezakonito pridobljene dokaze iz kazenskega spisa izločiti in tedaj za storitev kaznivega dejanja ne bi obstajal niti indic, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi obtoženkinega zagovornika in izpodbijano sodbo samo spremenilo tako, da je obtoženko iz razloga po 3. tč. 358. čl. ZKP obtožbe oprostilo.

Izrek

Pritožbi zagovornika obtožene I. M. se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obtoženko iz razloga po čl. 358 ZKP o p r o s t i obtožbe, da je poskusila omogočiti R. R., da bi užil mamilo s tem, da mu je dne 8.7.1996 na pošti G..., s priporočeno pošiljko poslala na njegov dom v L..., 2,63 g mamila Cannabis sativa (ki na podlagi 2. odst. 3. čl. Zakona o proizvodnji in prometu mamil - Ur. l. SFRJ št. 55/78 in 55/85 v zvezi s 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije - Ur. l. RS št. 1/91-1, šteje za mamilo); vendar pa je z izvršitvijo naklepnega kaznivega dejanja začela, pa ga ni dokončala, ker je poštno pošiljko prestregel oče naslovnika M. R. in zadevo prijavil na PP L...; s čimer naj bi storila poskus kaznivega dejanja omogočanja uživanja mamil po čl. 197/I KZ v zvezi s čl. 22 KZ. Stroški kazenskega postopka iz 1. do 6. tč. II. odst. 92. čl. ZKP ter potrebni izdatki obtoženke in potrebni izdatki ter nagrada njenega zagovornika obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je Okrožno sodišče v Ljubljani ml. pl. I. M. spoznalo za krivo storitve poskusa kaznivega dejanja omogočanja uživanja mamil po I. odst. 197. čl. KZ v zvezi s čl. 22 KZ ter ji izreklo pogojno obsodbo, v kateri ji je določilo kazen en mesec zapora in preizkusno dobo enega leta ter jo oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka. Po III. odst. 197. čl. KZ je tudi odvzelo 2,43 g konoplje, ki je bila zasežena M. R.. Zoper takšno sodbo se je pritožil obtoženkin zagovornik zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 1. tč. I. odst. 370. čl. ZKP in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženko obtožbe oprosti, podrejeno pa naj sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Višji državni tožilec - svetnik J. S. iz Višjega državnega tožilstva v Ljubljani je v pisnem mnenju in na seji senata sodišča druge stopnje predlagal, naj sodišče druge stopnje pritožbi zagovornika obtoženke ugodi v predlaganem obsegu. Pritožba je utemeljena. Ustava Republike Slovenije v 37. čl. določa, da je zagotovljena tajnost pisem in drugih občil in da samo zakon lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Po 35. čl. pa je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. V 150. čl. Kazenskega zakonika pa je opredeljeno kaznivo dejanje kršitev tajnosti občil, ki ga stori, kdor neupravičeno odpre tuje pismo, tujo brzojavko ali kakšno drugo tuje zaprto pisanje ali pošiljko. Kršitev navedenih določb tako nedvomno pomeni istočasno tudi kršitev II. odst. 18. čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v kolikor sodišče opre sodno odločbo na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ali na dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi takega nedovoljenega dokaza. V obravnavani kazenski zadevi ni dvoma, da je obtožena I. M. kot polnoletna oseba poslala poštno pošiljko prav tako polnoletnemu R. R., vendar poštne pošiljke ni prevzel slednji, pač pa njegov oče M. R., ki je očitno pošiljko brez njegove vednosti, soglasja in pristanka odprl in nato odnesel na policijo. Na podlagi opisanega delovanja očeta naslovljenca pošiljke je nato prišlo do kazenske ovadbe, zasega predmetov, zbiranja obvestil, pridobitve izjav prič in obtoženke ter pridobitev mnenja centra za kriminalistično tehnično preiskavo, kar vse našteto je na koncu rezultiralo z izrekom obsodilne sodbe zoper obtoženko, ki je voščilnici za rojstni dan res v pismu priložila tudi 2,63 g mamila Cannabis sativa. Do odkritja tega dejstva tako v nobenem primeru ne bi prišlo, v kolikor oče naslovljenca ne bi odprl njegove pisemske pošiljke ter tako direktno posegel v ustavno zavarovano pravico obtoženke kot pošiljateljice pisemske pošiljke. Za obstoj kaznivega dejanja kršitve tajnosti občil po čl. 150 KZ namreč ni pomembno, kot pravilno ugotavlja v pisnem mnenju višji državni tožilec, kakšen motiv je imel za odpiranje pošiljke oče naslovljenca, istočasno pa ni mogoče prezreti, da tudi naslovljenec R. R. ni potrdil očetove navedbe, da pri njih doma odpirajo drug drugemu poštne pošiljke. Enako kot pritožnik tudi pritožbeno sodišče meni, da je v obravnavanem primeru šlo na nedovoljen poseg v pritožničino zasebnost. Ker se tako očitno sodba, s katero je bila obtoženka obsojena, opira izključno na dokaze, ki sobili pridobljeni s kršitvijo ustavno določene človekove pravice in temeljne svoboščine, pa tudi na dokaze, ki so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza, je v obravnavanem primeru podana kršitev iz 8. tč. I. odst. 371. čl. ZKP, zaradi česar bi bilo potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti. Ker bi moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku glede na gornjo ugotovitev iz kazenskega spisa praktično izločiti vse neposredne in posredne dokaze, saj so bili prav vsi pridobljeni na način, opisan v II. odst. 18. čl. ZKP, v kazenskem spisu tako ne bi ostalo ničesar, kar bi sploh lahko bremenilo obtoženko. Upoštevaje navedeno se tedaj za zmotno pokaže sklepna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obtoženka storila očitano kaznivo dejanje in je tako za pravilno ugotovitev potrebna samo drugačna presoja že ugotovljenih dejstev, ne pa tudi izvedba novih ali ponovitev že izvedenih dokazov. Sodišče druge stopnje zato izpodbijane sodbe ni razveljavilo, pač pa jo je v skladu z določilom V. odst. 392. čl. ZKP spremenilo tako, da je obtoženko v dvomu, tedaj iz razloga po 3. tč. 358. čl. ZKP, obtožbe oprostilo. Izrek o stroških kazenskega postopka temelji na določilu I. odst. 96. čl. ZKP.