Jedro

Sodišče je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka popolnoma izgubila zaupanje v tožnika in posledično ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do poteka odpovednega roka. Tožnik je že ob sklenitvi delovnega razmerja navajal neresnične podatke, da je opravil pripravništvo za poklic zdravstveni tehnik ter zlorabil tudi zaupanje tožene stranke s predložitvijo potrdila o zaključenem izobraževanju, ki mu je bilo izdano pomotoma. Zato je podan pogoj, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka iz 109. člena ZDR-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo, s katero je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da sta izredna odpoved tožene stranke z dne 16. 2. 2018 podane tožniku, ki se nanaša na pogodbo o zaposlitvi z dne 30. 1. 2017, in sklep Sveta zavoda z dne 8. 3. 2018 št. ..., s katero je ta izredna odpoved potrjena, nezakonita in se izredna odpoved in sklep Sveta zavoda z dne 8. 3. 2018 št. ... razveljavita; da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo v 8 dneh, pod izvršbo; da je tožena stranka dolžna tožnika prijaviti v sistem zdravstvenega, invalidskega in socialnega zavarovanja v roku 8 dni, pod izvršbo; da je tožena stranka dolžna tožniku od vročitve izredne odpovedi z dne 16. 2. 2018 dalje vsakomesečno obračunati bruto plačo v višini 927,82 EUR, mu od navedenega bruto zneska plače plačati mesečne davke in prispevke ter mu nato izplačati mesečni neto znesek plače, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od posameznega zneska neto plače od vsakega 6. dne v mesecu dalje do plačila, vse v roku 8 dni, pod izvršbo (I. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Tožnik vlaga pritožbo zoper sodbo iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe določil ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in tožbenemu zahtevku tožnika v celoti ugodi, oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, v obeh primerih pa, da stroške tega postopka naloži v plačilo toženi stranki, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izvršljive odločbe o stroških dalje do plačila. Po oceni tožnika je izpodbijana sodba nepravilna in nezakonita. Očitek, da naj tožnik ob nastopu dela in ves čas trajanja delovnega razmerja tožene stranke ni obvestil, da ni usposobljen za delovno mesto zdravstveni tehnik, ni utemeljen in je tudi prepozen. Tudi, če bi ta očitek držal, je izredna odpoved prepozna in izdana po izteku 30 dnevnega roka za izredno odpoved, kot tudi po izteku 6 mesečnega objektivnega roka za izredno odpoved. Tožnik je pogodbo o zaposlitvi sklenil v januarju 2017, odpoved je bila podana v februarju 2018. Poleg tega je bil tožnik na podlagi prejetega potrdila, da je opravil strokovni izpit za poklic tehnik zdravstvene nege dne 17. 11. 2014 Splošne bolnišnice A. vseskozi prepričan, da je usposobljen za delovno mesto zdravstveni tehnik. Postopek glede opisa v register zdravstvenih tehnikov ni utemeljen iz razloga, ker postopek v tej zvezi še poteka in ni pravnomočno končan. Poleg tega vpis v register izvajalcu zdravstvene nege - zdravstvenih tehnikov ni pogoj za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi. Dolžnost informiranja po 36. členu ZDR-1 vsebuje dolžnost, da mora delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti - opis tožnika v register izvajalcev zdravstvene nege, zdravstvenih tehnikov pa ni pogodbeni pogoj za opravljanje dela. Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da tožnik ni obvestil tožene stranke o preklicu potrdila z dne 17. 11. 2014 v mesecu oktobru. Splošna bolnišnica A. je potrdilo o tem, da je tožnik opravil strokovni izpit za poklic tehnik zdravstvene nege, preklicala in razveljavila v mesecu oktobru 2017, tožnik pa tega ni vedel. Tožnik se je prijavil na opravljanje strokovnega izpita za poklic bolničar - negovalec.

3. Tožena stranka podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe tožnika ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi odločitev sodišča prve stopnje. Dolžnost obveščanja po 36. členu ZDR-1 je tožnik kršil s tem, da tožene stranke, ne ob nastopu dela, ne ves čas trajanja delovnega razmerja, namenoma ni obvestil o tem, da ni usposobljen za delovno mesto zdravstveni tehnik, ni je obvestil o zavrnitvi njegova vpisa v register za zdravstvene tehnike in niti o preklicu potrdila o opravljenem strokovnem izpitu za tehnika zdravstvene nege. Zavrnitev vpisa in preklic potrdila bistveno vplivajo oziroma celo onemogočajo pri tožniku opravljati delo, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi in zato je bil pritožnik dolžan o tem obvestiti toženo stranko. Tožnik navaja, da naj bi bila izredna odpoved prepozna in izdana po preteku 30 dnevnega oziroma 6 mesečnega roka, vendar svojih navedb ne utemelji. Tožena stranka je bila najprej dne 24. 1. 2018 seznanjena s tožnikovo kršitvijo 36. člena ZDR-1, zaradi česar je bila izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi druge očitane kršitve (opustitev dolžnosti obveščanja po 36. členu ZDR-1) podana znotraj subjektivnega roka iz 109. člena ZDR-1. Navedbe tožnika, da naj bi postopek v zvezi z zavrnitvijo vpisa v register zdravstvenih tehnikov še potekel in ni pravnomočno končan, so nerelevantne, neizkazane ter kot pritožbene navedbe tudi prepozne, saj se na navedeno pritožnik pred sodiščem prve stopnje ni skliceval. Pritožnik ne razlikuje med pojmoma pogodbeni pogoji in izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Za sklenitev pogodbe o zaposlitvi je bil pogoj ustrezna izobrazba in kot splošni pogoji - vse kar mora oseba po poklicu zdravstveni tehnik poleg tega za izvajanje dela v tem poklicu izpolnjevati, torej tudi opravljen strokovni izpit ter vpis v register za zdravstvene tehnike. Bistvene okoliščine so tudi izpolnjevanje predpisanih pogojev za delo na delovnem mestu. Kršitev tožnika ni v zavrnitvi vpisa (oziroma v tem, da ni uredil vpisa), ampak v opustitvi obveznosti obveščanja o zavrnitvi vpisa. Tožnik navaja, da naj opis v ničemer ne bi vplival na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, kar pa ne drži. Tožnik navaja tudi, da naj preklicano potrdilo z dne 17. 11. 2014 ne bi bistveno vplivalo na izpolnjevanje njegovih delovnih obveznosti. Vpis/zavrnitev vpisa in preklic potrdila sta znatno vplivala na pritožnikove pogodbene in delovne obveznosti, saj mora delavec ves čas trajanja pogodbe izpolnjevati predpisane pogoje za delo na delovnem mestu. Njegova dolžnost je bila, da s trenutkom prejema odločbe o zavrnitvi vpisa in s trenutkom seznanitve s preklicom potrdila o tem obvesti toženo stranko, to je bila njegova pogodbena dolžnost v skladu s 36. členom ZDR-1, vendar jo je namenoma opustil. Tožnik se spreneveda, ko navaja, da naj v oktobru 2017 ne bi imel nobene vednosti o tem, da je bilo potrdilo z dne 17. 11. 2014 razveljavljeno, preklicano, ali kakorkoli anulirano in da naj v tej zvezi ne bi mogel obveščati tožene stranke. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da je zbornica izdala odločbo, s katero je zavrnila vpis tožnika v register izvajalcev zdravstvene nege in da je tožnik najkasneje v oktobru 2017 bil seznanjen s tem in z razlogi zavrnitve, saj je bil pritožbeni postopek glede zavrnitve vpisa v register v oktobru 2017 že v teku. Tožnik se je zavedal, da se je prijavil za opravljanje strokovnega izpita za poklic bolničar - negovalec. Da je ob osebnem prevzemu dokumentacije tožnik vedel za preklicano potrdilo izhaja tudi iz njegovega zaslišanja, ko je izpovedal, da mu je B.B. dal mapo z dokumenti, kaj je bilo notri, ni vedel. Mapo še vedno ima, želel pa je, da mu B.B. da gor štampiljko, kdaj jo je dobil. To je želel zato, ker je bil jezen, kajti najprej so mu potrdilo dali, potem pa so mu ga vzeli oziroma trdili, da mu ga jemljejo s tistim dnem. Razlaga tožnika, da naj bi bila razlika med nazivom bolničar - negovalec in zdravstveni tehnik s stališča stopnje izobrazbe in področja dela minimalna oziroma je sploh ni, ni pravilna. Za poklic zdravstveni tehnik se zahteva srednja strokovna izobrazba in za poklic bolničar - negovalec srednja poklicna izobrazba, kar je očitno velika razlika.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, odločitev je prav tako glede na ugotovljeno dejansko stanje materialnopravno pravilna.

6. Sodišče prve stopnje je izvedlo dokaze z vpogledom v listinsko dokumentacijo, ki sta jo predložili tožnik in tožena stranka ter zaslišalo tožnika, ravnateljico tožene stranke C.C. in priče D.D., E.E. in B.B. Sodišče je v predmetni zadevi obravnavalo zadevi Pd 35/2018 in Pd 61/2018, ki jo je združilo v enotno obravnavanje in izdalo eno sodbo v tem postopku.

7. Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj. - ZDR-1) v 109. členu ureja izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in določa, da jo mora delodajalec podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v 6 mesecih od nastanka razloga. Ob tem delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, določeni z zakonom, in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Dokazno breme je na strani stranke, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, kot to določa 84. člen ZDR-1. 8. Tožnik je bil na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 1. 2017 zaposlen na delovnem mestu zdravstveni tehnik, pri čemer mu je tožena stranka 6. 2. 2018 izdala seznanitev z očitanimi kršitvami in vabilo na zagovor v postopku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Tožnik se zagovora ni udeležil, poslal pa je pisni zagovor, v nadaljevanju pa mu je tožena stranka podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi dne 16. 2. 2018, tožniku pa je delovno razmerje prenehalo z vročitvijo odpovedi njegovemu pooblaščencu 26. 2. 2018. Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi kršitev iz delovnega razmerja, ki imajo znake kaznivega dejanja goljufije po 211. členu KZ-1 (1. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1) zaradi kršitev, ki jih je tožnik naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (2. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1) in zaradi predložitve lažnih podatkov oziroma dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela kot kandidat v postopku izbire (3. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Tožena stranka je tožniku očitala, da je kot kandidat v postopku izbire predložil lažne podatke oziroma lažna dokazila o izpolnjevanju pogojev izobrazbe zdravstveni tehnik, pri čemer je tožnik tudi ves čas trajanja delovnega razmerja prikrival, da ni zaključil izobraževanja za poklic zdravstveni tehnik ter tudi ni opravil strokovnega izpita za navedeni poklic in da je bilo potrdilo, opravljeno v strokovnem, izpitu preklicano. Sodišče je ugotovilo, da ravnanje tožnika ne izpolnjuje zakonskih znakov kaznivega dejanja goljufije in da je bila izpodbijana odpoved po 1. in 3. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 zaradi poteka objektivnega roka iz 109. člena ZDR-1 prepozna, saj je poteklo šest mesecev od nastanka zatrjevanega razloga.

9. Tožena stranka je tožniku očitala, da je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in sicer dolžnost obveščanja po 36. členu ZDR-1, ki določa, da mora delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. Tožnik tožene stranke ne ob nastopu dela, ne ves čas trajanja delovnega razmerja ni obvestil o tem, da ni usposobljen za delovno mesto zdravstveni tehnik, prav tako je ni obvestil o zavrnitvi njegovega vpisa v register za zdravstvene tehnike, niti o preklicu potrdila o opravljenem strokovnem izpitu za tehnika zdravstvene nege in o tem, da formalno ne izpolnjuje pogojev za zasedbo delovnega mesta in sicer srednjo strokovno, srednjo splošno s področja zdravstvene nege in oskrbe. Sam vpis v register register zdravstvenih tehnikov ni relevanten, dejstvo pa je, da tožnik ni obvestil tožene stranke, da (več) ne izpolnjuje pogoja za sklenitev delovnega razmerja, za kar je potrebna predpisana ustrezna strokovna izobrazba. Dolžnost delavca je, da delodajalca obvešča o vseh bistvenih okoliščinah, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na delovno razmerje, kar je nedvomno tudi izpolnjevanje predpisanih pogojev, kar se je ugotovilo, da jih tožnik več ne izpolnjuje. Dejstvo je, da mora delavec ves čas trajanja pogodbe izpolnjevati predpisane pogoje na delovnem mestu, pri čemer je tožnik najkasneje v oktobru 2017 že vedel, da ne izpolnjuje pogojev, saj je Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov izdala odločbo, s katero je zavrnila vpis tožnika v register izvajalcev zdravstvene nege. Samo sklicevanje na to, da postopek glede vpisa še ni dokončen, ne vpliva na pravilnost odločitve, saj je tožnik že sam vedel, da nima opravljene ustrezne strokovne izobrazbe, tako da tudi ni mogoče slediti njegovemu pritožbenemu ugovoru, da je uspešno opravljal delo na svojem delovnem mestu oziroma da tožena stranka na njegovo delo na delovnem mestu - zdravstveni tehnik nikoli ni imela pripomb.

10. Neutemeljen je tudi pritožbeni ugovor, da tožnik v oktobru 2017 ni imel vednosti o tem, da je bilo potrdilo z dne 17. 11. 2017 razveljavljeno oziroma preklicano in da ni mogel o tem obveščati tožene stranke. Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov je izdala odločbo, s katero je zavrnila vpis tožnika v register izvajalcev zdravstvene nege, saj je bil zavrnjen vpis v register, posledično je tožnik bil seznanjen o tem, da ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi.

11. Tožniku je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana v februarju 2018, pri čemer je bil osebno tožnik najkasneje dne 20. 12. 2017 seznanjen, da ne izpolnjuje več pogojev za delo na delovnem mestu zdravstveni tehnik. Ob navedenem pa je tožena stranka šele po izvedenem rednem strokovnem nadzoru s strani Komisije Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov z vročitvijo ugotovitvenega zapisnika z dne 28. 12. 2017 dne 16. 1. 2018 ugotovila, da je bila tožniku izdana zavrnilna odločba za vpis v register za tehnika zdravstvene nege. Tožena stranka je tožnika 29. 1. 2018 seznanila s svojimi ugotovitvami, ga z dnem 1. 2. 2018 pozvala na zagovor, ki se mu tožnik ni odzval, pač pa podal pisni zagovor. Dejansko je bila tožena stranka dne 24. 1. 2018, ko je izvedela za podatke F. in SB A., seznanjena s tožnikovo kršitvijo 36. člena ZDR-1 in je bila odpoved podana znotraj subjektivnega roka iz 109. člena ZDR‑1. 12. Ob tem ni mogoče slediti tudi njegovim ugovorom, da je razlika med nazivom bolničar - negovalec in zdravstveni tehnik s stališča stopnje izobrazbe in področja dela minimalno oziroma je sploh ni. Za poklic zdravstveni tehnik se zahteva srednja strokovna izobrazba in za poklic bolničar - negovalec srednja poklicna izobrazba, kar je očitno velika razlika, pri čemer je velika razlika tudi v vsebini dela, nenazadnje pa gre za področje dela, ki je podvrženo strogim zakonskim pogojem.

13. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka popolnoma izgubila zaupanje v tožnika in posledično ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do poteka odpovednega roka. Tožnik je že ob sklenitvi delovnega razmerja navajal neresnične podatke, da je opravil pripravništvo za poklic zdravstveni tehnik ter zlorabil tudi zaupanje tožene stranke s predložitvijo potrdila o zaključenem izobraževanju, ki mu je bilo izdano pomotoma. Tako je podan tudi pogoj, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka iz 109. člena ZDR-1. 14. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 353. člena ZPP.

15. Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspel. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilih 165. člena ZPP.