Jedro

V času zaprosila je tožnica z dovoljenjem že razpolagala, za (novo) strokovno osebo pa je toženi stranki predložila tudi dokumentacijo. Zato bi morala tožena stranka obrazložiti, zakaj je uporabila 6. člen Pravilnika za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabnikom in Inšpektorat zaprosila za (ponovno) preverbo kadrovskih pogojev. Ker izpodbijana odločba o tem nima nobenih razlogov, je pomanjkljiva. Na podlagi tega zaprosila je Inšpektorat toženi stranki posredoval negativno poročilo, ta pa je nanj oprla izpodbijano odločbo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se odločba Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. 11002-23/2020/54 z dne 1. 7. 2022 odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. Zahteva tožeče stranke za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od izteka paricijskega roka do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

_Izpodbijana odločba_

1. Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju Ministrstvo, tudi tožena stranka) odločilo, da se tožnici odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku in se jo izbriše iz registra domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku, ki ga vodi Ministrstvo (1. točka izreka). Iz 2. točke izreka izhaja, da tožnica lahko ponovno pridobi dovoljenje za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku, na podlagi katerega se vpiše v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku, ki ga vodi Ministrstvo, po poteku treh let od dneva dokončnosti te odločbe. Iz 3. točke izreka še izhaja, da v tem postopku niso nastali posebni stroški.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožnica Ministrstvo 25. 11. 2019 obvestila o spremembi strokovne osebe. To je postala A. A. (v nadaljevanju strokovna oseba), za katero je tožnica predložila dokumentacijo, navedeno na 2. strani izpodbijane odločbe. Po prejetem poročilu Inšpektorata, da tožnica (zaradi neustreznih delovnih izkušenj strokovne osebe) ne izkazuje izpolnjevanja kadrovskih pogojev, je Ministrstvo dne 3. 8. 2020 izdalo odločbo, s katero ji je odvzelo dovoljenje za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku in jo izbrisalo iz registra.

3. Tožnica je zoper navedeno odločbo Ministrstva sprožila upravni spor. Upravno sodišče RS je s sodbo opr. št. I U 1286/2020-17 tožbi ugodilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. Ugotovilo je, da je tožena stranka v upravnem postopku kršila načelo zaslišanja stranke, ker tožnice pred izdajo izpodbijane odločbe ni seznanila s poročilom Inšpektorata z dne 4. 6. 2020. V izpodbijani odločbi se do tega poročila ni opredelila in ni navedla razlogov o neizpolnjevanju kadrovskih pogojev strokovne osebe.

4. V ponovljenem postopku je tožena stranka ugotovila, da iz predloženih pogodb o zaposlitvi ni razvidno, da bi strokovna oseba pri prejšnjih delodajalcih B., d.o.o. in C., d.o.o (v nadaljevanju prejšnja delodajalca) opravljala delovne naloge z delovnopravnega in kadrovskega področja. Zato je v zvezi s tem opravila poizvedbe. Delodajalec B., d.o.o. je 27. 8. 2021 odgovoril, da je v 95% pri njih opravljala knjigovodska in računovodska dela, v 5% pa se je njeno delo nanašalo na pomoč drugim zaposlenim. Odgovorna oseba delodajalca C., d.o.o. je Inšpektoratu 4. 1. 2022 izjavila, da strokovna oseba pri njih ni opravljala dela na delovnopravnem in kadrovskem področju. Po ponovnem inšpekcijskem nadzoru 5. 1. 2022 jo je Inšpektorat obvestil, da strokovna oseba nima ustreznih delovnih izkušenj, zato tožnica ne izpolnjuje kadrovskih pogojev. Tožena stranka je poročilo Inšpektorata z dne 5. 1. 2022 sprejela kot pravilno in z njim seznanila tožnico. Seznanila jo je tudi s sodbo Vrhovnega sodišča RS VII Ips 40/2013, za katero je menila, da je relevantna za odločitev.

5. Tožena stranka soglaša, da so dela, ki jih je pred zaposlitvijo pri tožnici opravljala strokovna oseba (priprava pogodb o zaposlitvi, vodenje razgovorov s kandidati za zaposlitev, urejanje prijav, odjav ter sprememb v obvezna socialna zavarovanja in podobno) z delovnopravnega in kadrovskega področja. Vendar tovrstna dela niso bila navedena v opisu delovnih nalog v pogodbah o zaposlitvi za strokovno osebo. Upoštevaje to dejstvo, zgoraj navedeni izjavi prejšnjih delodajalcev in sodbo Vrhovnega sodišča RS VII Ips 40/2013, je tožena stranka štela, da jih je strokovna oseba opravljala le v minornem obsegu. Zato kljub temu, da je bila v delovnem razmerju dlje časa, ne izpolnjuje pogoja dveh let delovnih izkušenj.

6. Drži, da je strokovna oseba pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) opravila ustrezen strokovni izpit. Vendar pa je postopek, v katerem ji je ZRSZ priznal, da izpolnjuje pogoj dvoletnih delovnih izkušenj na delovnopravnem in kadrovskem področju, ločen od inšpekcijskega postopka. Na ugotovitve ZRSZ ne Inšpektorat ne tožena stranka nista vezana.

7. Tožnica je bila obveščena, da strokovna oseba ne izpolnjuje pogoja glede delovnih izkušenj 12. 6. 2020, kljub temu pa je drugo strokovno osebo Č. Č. zaposlila šele 1. 9. 2020, torej po tem, ko je tožena stranka že izdala odločbo dne 3. 8. 2020. 8. Tožena stranka je menila, da je ugotovila vsa pomembna dejstva v tej zadevi, zato strokovne osebe ni zaslišala. Tožnica bi ji lahko predložila njeno izjavo, a tega ni storila. Očitek tožnice, da postopek ni bil kontradiktoren, ker ni bila povabljena v ponovni inšpekcijski postopek, ni utemeljen. Inšpektorat je preveril dejansko stanje glede delovnih nalog strokovne osebe, zato prisotnost tožnice v inšpekcijskem postopku na poročilo Inšpektorata ne bi mogla vplivati.

_Tožbene navedbe in zahtevek_

9. Tožnica uveljavlja tožbene razloge nepravilne uporabe materialnega prava, kršitve pravil postopka ter nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Vztraja, da je za strokovno osebo predložila vsa dokazila o izpolnjevanju kadrovskih pogojev in pojasnila vse relevantne okoliščine. Iz vsebine izjav prejšnjih delodajalcev (obe z dne 7. 11. 2019) izhaja, da je strokovna oseba pri njiju opravljala kadrovska dela (priprava pogodb o zaposlitvi, vodenje razgovorov, urejanje prijav, odjav in sprememb v obvezna zavarovanja itd.). Pri ugotavljanju ali ima strokovna oseba ustrezne delovne izkušnje ni relevantno, kaj izhaja iz opisa del in nalog iz pogodbe o zaposlitvi, temveč ali je oseba tovrstna dela opravljala in tako pridobivala ustrezne delovne izkušnje. Količina oziroma obseg delovnopravnih in kadrovskih nalog nista predpisana, prav tako pa tudi ne njihova navedba v opisu del in nalog. Da je strokovna oseba opravljala delovnopravne in kadrovske naloge v »zadostnem« obsegu, bi lahko potrdila na zaslišanju. Izvedbo tega dokaza je tožnica v upravnem postopku večkrat predlagala.

10. Meni, da izpodbijana odločba nima razlogov o tem zakaj delovne izkušnje strokovne osebe, ki so zadostovale za to, da je lahko opravljala strokovni izpit pri ZRSZ, niso ustrezne za Inšpektorat in toženo stranko. Ni jasno zakaj je tožena stranka po tem, ko je že razpolagala s prvotnimi potrdili, prejšnja delodajalca ponovno pozvala k podaji izjave. Prav tako niso znani razlogi za spremembo njunih izjav; te bi morala ugotavljati tožena stranka in se do ugotovitev v zvezi s tem opredeliti v izpodbijani odločbi. Sprememba izjav zagotovo ne more iti v škodo tožnici.

11. Treba bi bilo upoštevati, da je tožnica v najkrajšem možnem času po uvedbi upravnega postopka pristopila k reševanju spornega dejanskega stanja. Dne 1. 9. 2020 je na delovno mesto strokovne osebe zaposlila tudi D. D., ki je ostala zaposlena tudi po 14. 11. 2020, ko je pogodba o zaposlitvi strokovne osebe A. A. prenehala.

12. Po mnenju tožnice sodba Vrhovnega sodišča RS Ips 40/2013 za to zadevo ni relevantna, saj je bilo z njo odločeno o pravicah oziroma obveznostih iz delovnega razmerja. Tožena stranka z različnim in preširokim tolmačenjem predpisov krši njene ustavno varovano pravice do enakega varstva pravic, varstva dela, lastnine, podjetništva in (pravne) varnosti. Kršitev načela zaslišanja stranke in načela kontradiktornosti predstavlja bistveno kršitev določb postopka, ki vpliva na zakonitost in pravilnost odločitve. Tožena stranka tudi ni pravilno uporabila relevantnih predpisov, saj je strokovna oseba izpolnjevala vse zahtevane pogoje. Zato naj sodišče ugotovi, da je izpodbijana odločba nezakonita, jo odpravi in primarno spremeni tako, da ugotovi, da tožnica izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku oziroma podredno, da zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Zahteva povrnitev stroškov postopka.

_Zahteva za izdajo začasne odredbe_

13. Hkrati s tožbo tožnica zahteva izdajo začasne odredbe, saj ji bo sicer nastala težko popravljiva škoda. V zvezi s tem poda konkretne trditve in predlaga dokaze, s katerimi izkazuje nastanek opisane škode. Predlaga, da sodišče izvršitev izpodbijane odločbe odloži do izdaje pravnomočne odločbe.

14. Tožena stranka na zahtevano začasno odredbo in na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis za predmetno zadevo.

**K I. točki izreka**

15. Tožba je utemeljena.

16. Tožnica zatrjuje, da izpolnjuje vse pogoje za opravljanje dejavnosti in meni, da so bile v postopku izdaje izpodbijane odločbe storjene bistvene kršitve pravil postopka, dejansko stanje pa ni bilo ugotovljeno pravilno in popolno. Po presoji sodišča so njeni ugovori utemeljeni.

17. Pravno podlago za odločanje v tem sporu predstavlja določba 164. člena Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD) ter na njegovi podlagi sprejet Pravilnik za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku (v nadaljevanju Pravilnik), ki določata pogoje za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku. Ti so predpisani v prvem odstavku 164. členu ZUTD. Delodajalec lahko začne z opravljanjem dejavnosti, če (med drugim) izpolnjuje kadrovske, organizacijske, prostorske in druge pogoje, ki jih podrobneje predpiše minister, pristojen za delo (četrta alineja prvega odstavka 164. člena ZUTD). Pogoje iz druge do šeste alineje prvega odstavka 164. člena ZUTD mora delodajalec izpolnjevati ves čas opravljanja dejavnosti (drugi odstavek 164. člena ZUTD). Če se ugotovi, da delodajalec ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dejavnosti iz druge do šeste alineje prvega odstavka 164. člena ZUTD, ministrstvo, pristojno za delo, delodajalcu po uradni dolžnosti odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti in ga izbriše iz registra (druga alineja tretjega odstavka 172. člena ZUTD). Podrobnejšo ureditev postopka izdaje dovoljenja za opravljanje dejavnosti, postopek vpisa v register in evidenco, trajanje vpisa, postopek odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti, postopek izbrisa iz registra in evidence ter druga vprašanja o vpisu v register in evidenco (na podlagi zakonskega pooblastila iz 173. člena ZUTD) vsebuje Pravilnik.

18. V skladu z določbo prvega odstavka 2. člena Pravilnika delodajalec opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku, če ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi najmanj za polovični delovni čas z osebo, ki: - ima doseženo najmanj 6. raven izobrazbe; - ima najmanj dve leti delovnih izkušenj na delovnopravnem in kadrovskem področju; - ima opravljen strokovni izpit, ki ga izvaja zavod ali strokovni izpit, ki ga je izvajal zavod v skladu s 66.a členom Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti; - je prijavljena v obvezna socialna zavarovanja.

19. Tožnica je dovoljenje za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev pridobila z odločbo z 16. 5. 2019, dne 25. 11. 2019 pa je toženo stranko le obvestila o spremembi strokovne osebe. Med strankama ni sporno, da (nova) strokovna oseba izpolnjuje pogoje iz prve, tretje in četrte alineje prvega odstavka 2. člena Pravilnika. Sporno je ali izpolnjuje tudi pogoj iz druge alineje te določbe; tj. ali ima najmanj dve leti delovnih izkušenj na delovnopravnem in kadrovskem področju. Če je ta pogoj izpolnjen, se šteje, da tožnica izpolnjuje kadrovske pogoje iz četrte alineje 164. člena ZUTD in lahko opravlja svojo dejavnost. V nasprotnem primeru se ji dovoljenje odvzame in se jo za najmanj tri leta izbriše iz registra.

20. Ko je tožnica obvestila toženo stranko o spremembi pri njej zaposlene strokovne osebe, je zanjo predložila tudi dokumentacijo o zaposlitvi in delovnih izkušnjah. V povzetku te dokumentacije na 3. strani izpodbijane odločbe sta navedeni pogodbi o zaposlitvi pri prejšnjih delodajalcih, s časom trajanja delovnega razmerja in opisom delovnih nalog in del. Pri delodajalcu C., d.o.o. je bila strokovna oseba kot administratorka zaposlena od 1. 9. 2015 do 20. 3. 2018, pri delodajalcu B., d.o.o. pa kot knjigovodja od 1. 10. 2018 do 31. 10. 2019. Iz priloženih izjav obeh delodajalcev je razvidno, da je opravljala finančna, knjigovodska in kadrovska dela (priprava pogodb o zaposlitvi, vodenje razgovorov, prijave, odjave, spremembe).

21. Dne 28. 11 2019 je tožena stranka zaprosila Inšpektorat naj preveri ali tožnica izpolnjuje kadrovske pogoje. Zaprosilo je smiselno utemeljila z določbo 6. člena Pravilnika, v skladu s katero se (kadrovski) pogoji preverijo pred odločitvijo o vlogi za pridobitev dovoljenja za vpis v register. V času zaprosila je tožnica z dovoljenjem že razpolagala, za (novo) strokovno osebo pa je toženi stranki predložila tudi dokumentacijo. Zato bi morala tožena stranka obrazložiti, zakaj je uporabila 6. člen Pravilnika in Inšpektorat zaprosila za (ponovno) preverbo kadrovskih pogojev. Ker izpodbijana odločba o tem nima nobenih razlogov, je pomanjkljiva. Po presoji sodišča so ti razlogi pomembni. Na podlagi tega zaprosila je namreč Inšpektorat toženi stranki posredoval negativno poročilo, ta pa je nanj oprla izpodbijano odločbo.

22. Ko je Inšpektorat 4. 6. 2020 ugotovil, da tožnica ne izkazuje izpolnjevanja kadrovskih pogojev iz četrte alineje prvega odstavka 164. člena ZUTD, je tožena stranka ponovno opravljala poizvedbe pri prejšnjih delodajalcih strokovne osebe o njenih delovnih izkušnjah. Delodajalec B., d.o.o. je 27. 8. 2021 odgovoril, da je v 95% opravila knjigovodska in računovodska dela, v 5% pa se je njeno delo nanašalo na pomoč drugim zaposlenim. Delodajalec C., d.o.o. na ta poziv tožene stranke ni odgovoril, je pa njegova odgovorna oseba v ponovljenem inšpekcijskem nadzoru dne 4. 1. 2022 izjavila, da strokovna oseba pri njih ni opravljala dela na delovnopravnem in kadrovskem področju. Čeprav sta oba prejšnja delodajalca izjavi spremenila, se tožena stranka do tega ni opredelila, temveč je le povzela njune izjave v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Ni ugotavljala zakaj sta svoji izjavi spremenila, in ni obrazložila ali in kako te spremembe vplivajo na njeno presojo ali strokovna oseba ima ustrezne delovne izkušnje ali ne. Od prejšnjih delodajalcev v zvezi s tem ni zahtevala pojasnil. 23. Sodišče zato pritrjuje tožnici, da so razlogi za spremembo izjav prejšnjih delodajalcev ostali neraziskani; te bi morala ugotavljati tožena stranka in se do ugotovitev v zvezi s tem opredeliti v izpodbijani odločbi. Ne glede na to, da je o navedenem vprašanju tožena stranka pridobila več poročil Inšpektorata, je ona tista, ki v zadevi odloča. Argumentirati bi morala zakaj in na kateri pravni podlagi je kasnejšo spremembo izjav prejšnjih delodajalcev štela v škodo tožnici. Opredeliti bi se morala tudi do relevantnega očitka tožeče stranke, da tudi iz naknadno pridobljene izjave prejšnjega delodajalca B., d.o.o. izhaja, da je strokovna oseba opravljala knjigovodska in računovodska dela, ki splošno znano zajemajo tudi obračun plač, nadomestil plače v primeru odsotnosti (dopusti, bolniške ipd.), povračil stroškov, povezanih z delom in podobno, za kar je potrebno ustrezno znanje s delovnopravnega in kadrovskega področja. Izpodbijana odločba o tem nima razlogov, zato je tudi v tem delu pomanjkljiva (prim. 3. točko prvega odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku1; v nadaljevanju ZUP).

24. Pravilno je stališče tožene stranke, da je postopek, v katerem je ZRSZ strokovni osebi priznal, da izpolnjuje pogoj dvoletnih delovnih izkušenj na delovnopravnem in kadrovskem področju (to je bil pogoj, da je lahko pristopila k strokovnemu izpitu2), ločen od inšpekcijskega postopka, vendar pa ima listina ZRSZ v skladu s prvim odstavkom 169. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) dokazno veljavo javne listine, čeprav sicer načeloma drži tudi, da na ugotovitve ZRSZ niti Inšpektorat niti tožena stranka nista vezana. Ker pa ima izpodbijana odločba za tožnico zelo hude posledice (tožena stranka ji je odvzela dovoljenje in jo izbrisala iz registra), bi izpodbijana odločba morala imeti razloge zakaj stališče ZRSZ o delovnih izkušnjah strokovne osebe v tem postopku ni sprejemljivo. To je pomembno zaradi zagotovitve pravne varnosti in enotne uporabe prava. Glede na to, da je strokovna oseba pri ZRSZ opravila strokovni izpit, ni razloga, da ji tožnica ne bi verjela, da ima v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 2. člena Pravilnika zadostne delovne izkušnje.

25. Za toženo stranko ni sporno, da so dela, ki jih je pred zaposlitvijo pri tožnici opravljala strokovna oseba (priprava pogodb o zaposlitvi, vodenje razgovorov s kandidati za zaposlitev, urejanje prijav, odjav ter sprememb v obvezna socialna zavarovanja in podobno) z delovnopravnega in kadrovskega področja. Ker pa tovrstna dela niso bila navedena v opisu delovnih nalog v pogodbah o zaposlitvi, je upoštevaje sodbo Vrhovnega sodišča RS VII Ips 40/2013 menila, da jih ni opravljala v bistvenem, temveč le v minornem obsegu. Kljub temu, da je bila pri prejšnjih delodajalcih v delovnem razmerju dlje časa, tožena stranka zato ni štela, da izpolnjuje pogoj dveh let ustreznih delovnih izkušenj. Po presoji sodišča to stališče ni pravilno.

26. Tožnica namreč utemeljeno izpostavlja, da navedena sodba Vrhovnega sodišča RS za odločitev o konkretni zadevi ni uporabljiva, saj je bilo z njo odločeno o pravicah oziroma obveznostih iz delovnega razmerja, natančneje o ugotovitvi nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, z njo povezani reintegraciji in reparaciji ter povračilom stroškov postopka. Ni relevantno (samo), kaj izhaja iz opisa del in nalog iz pogodbe o zaposlitvi, temveč ali je strokovna oseba tovrstna dela opravljala in tako pridobivala ustrezne delovne izkušnje. Količina oziroma obseg delovnopravnih in kadrovskih nalog namreč nista predpisana, prav tako pa tudi ne njihova navedba v opisu del in nalog.

27. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pravilno pojasnila, da je za ugotavljanje delovnih izkušenj strokovne osebe treba ugotoviti dejansko opravljanje delovnih nalog in obseg le-teh. Da pa bi lahko ugotovila relevantna dejstva v zvezi s tem, bi morala ugoditi dokaznemu predlogu tožnice za zaslišanje strokovne osebe. Slednja bi lahko izpovedala o tem katera dela in naloge je opravljala pri prejšnjih delodajalcih. Tožena stranka bi njeno izpoved ovrednotila ter po presoji tega dokaza, vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka skladno z 10. členom ZUP ugotovila ali ima strokovna oseba zadostne delovne izkušnje, posledično pa tudi ali tožnica izpolnjuje zahtevane kadrovske pogoje po 164. členu ZUTD. Tega dokaza ne more nadomestiti pisna izjava strokovne osebe, ki bi jo po mnenju tožene stranke morala predložiti tožnica. Ker strokovna oseba ni bila zaslišana, tožnica utemeljeno ugovarja kršitev načela zaslišanja stranke (9. člen ZUP).

28. Sodišče ugotavlja, da tožena stranka vseh relevantnih dejstev in okoliščin v upravnem postopku ni raziskala ter tožnici ni dala možnosti, da bi se o njih izjavila. Razlogi izpodbijane odločbe v zvezi s tem ali je imela strokovna oseba ustrezne delovne izkušnje so tako bistveno pomanjkljivi, da se je glede tega ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1. Glede na navedeno se sodišče ni opredeljevalo do preostalih navedb strank v postopku, temveč je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. V tem je vsebovana tudi odločitev o 1. točki tožbenega zahtevka (da se ugotovi, da je izpodbijana odločba nezakonita).

29. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

30. Sodišče v zadevi ni odločalo v sporu polne jurisdikcije (65. člen ZUS-1). Podatki postopka za tako odločanje namreč ne dajejo zanesljive podlage (dejansko stanje je zaradi bistvene kršitve pravil postopka nepopolno ugotovljeno), tožnica pa ni utemeljila, zakaj bi ji nov postopek pri pristojnem organu prizadel težko popravljivo škodo (prva točka prvega odstavka 65. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

31. Sodišče je izdalo sodbo, s katero je tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Sodba je postala pravnomočna z njeno izdajo, saj zoper njo pritožba ni dovoljena. Po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 je mogoče izdajo začasne odredbe predlagati le dokler ni odločeno o tožbi, v zvezi s katero je predlagana. Zato ni izpolnjena procesna predpostavka za vsebinsko presojo utemeljenosti zahteve za izdajo začasne odredbe, ki bi bila časovno sicer lahko vezana le na čas do pravnomočne sodne odločbe. Tožnica zanjo nima več pravnega interesa, zato jo je sodišče ob smiselni uporabi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-13 zavrglo. Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

**K III. točki izreka**

32. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem se, če je sodišče tožbi ugodilo in v upravnem sporu izpodbijani akt odpravilo, tožnici glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu, prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnica pa je v postopku imela pooblaščenca, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena navedenega pravilnika), kar skupaj z 22 % DDV znaša 347,70 EUR.

1 V skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP obrazložitev odločbe obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. 2 V skladu s 6. členom Akta o strokovnih izpitih pri Zavodu RS za zaposlovanje strokovni izpit opravljajo zaposleni, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi najmanj za polovični delovni čas pri delodajalcih, ki opravljajo dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku, ter imajo najmanj dve leti delovnih izkušenj na delovno pravnem in kadrovskem področju ter doseženo najmanj VI. raven izobrazbe. Strokovni izpit lahko opravljajo fizične osebe, ki imajo najmanj VI. raven izobrazbe in 2 leti izkušenj na področju posredovanja zaposlitve. 3 Sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist.