Jedro

Tožnica kot zavezanka za dostop do informacij javnega značaja torej ni dolžna prosilcu poslati zahtevanih podatkov, saj je vložila tožbo zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca. Namen obravnavanega tožničinega predloga za izdajo začasne odredbe je, da se odloži izvršitev izpodbijane odločbe tako, da tožnica ne bi bila dolžna razkriti v izpodbijani odločbi navedenih dokumentov, kar pa je v obravnavani zadevi doseženo že s samo vložitvijo tožbe. Zato si tožnica z obravnavanim predlogom ne more izboljšati svojega pravnega položaja.

Izrek

I.Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže.

II.Odločitev o stroških postopka v zvezi z odločanjem o predlogu za izdajo začasne odredbe se pridrži do končne odločitve v tem upravnem sporu.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju tožena stranka) odločil, da se pritožbi prosilca zoper odločbo Občine Moravče (v nadaljevanju tožnica) številka 090-0011/2024-2 z dne 12. 3. 2024 delno ugodi in se odločba delno odpravi tako, da je tožnica dolžna prosilcu v enaintridesetih dneh od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati določene izrecno navedene pogodbe in potne naloge (1. točka izreka). V preostalem delu je tožena stranka zavrnila prosilčevo pritožbo (2. točka izreka) in ugotovila, da niso nastali posebni stroški postopka (3. točka izreka).

2.Tožnica je z odločbo z dne 12. 3. 2024 zavrnila prosilčevo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 13. 2. 2024 na podlagi 5. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ).

3.Zoper izpodbijano odločbo vlaga tožnica tožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V bistvenem se ne strinja s stališčem tožene stranke, da v obravnavani zadevi niso podane okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo petega odstavka 5. člena ZDIJZ. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek.

4.Hkrati s tožbo tožnica vlaga tudi predlog za izdajo začasne odredbe, za utemeljitev katerega ne poda navedb, temveč le predlaga, da sodišče odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločitve. Tudi po tem, ko jo je sodišče obvestilo, da kot zavezanka za dostop do informacij javnega značaja prosilcu ni dolžna poslati zahtevanih podatkov, če je zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca vložila tožbo, je ta odgovorila zgolj to, da pri svojem predlogu vztraja.

5.Predlog za izdajo začasne odredbe ni dovoljen.

6.Sodišče ugotavlja, da je tožnica vložila predlog za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), v skladu s katerim lahko tožnik predlaga odločitev izvršitve izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločitve, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. V skladu s prvim odstavkom 32. člena ZUS-1 tožba ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena, kolikor zakon ne določa drugače.

7.V obravnavani zadevi gre za presojo odločbe Informacijskega pooblaščenca, s katero je bila delno odpravljena tožničina odločitev, da se prosilcu dostop do zahtevanih informacij zavrne. To pomeni, da je tožnica zavezanka za dostop do informacij javnega značaja, kar je razvidno tudi iz priložene izpodbijane odločbe (priloga A2) in tožbenih navedb na šesti strani tožbe.

8.Po tretjem odstavku 10. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu mora organ skladno z odločbo informacijskega pooblaščenca prosilcu poslati zahtevani dokument, če zoper to odločbo ni sprožil upravnega spora. To pomeni, da obravnavana tožničina tožba zadrži izvršitev odločbe Informacijskega pooblaščenca tako, da je izpolnitev naložene obveznosti po samem zakonu vezana na okoliščino pravnomočne odločbe. Tožnica kot zavezanka za dostop do informacij javnega značaja torej ni dolžna prosilcu poslati zahtevanih podatkov, saj je vložila tožbo zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca. Namen obravnavanega tožničinega predloga za izdajo začasne odredbe je, da se odloži izvršitev izpodbijane odločbe tako, da tožnica ne bi bila dolžna razkriti v izpodbijani odločbi navedenih dokumentov, kar pa je v obravnavani zadevi doseženo že s samo vložitvijo tožbe. Zato si tožnica z obravnavanim predlogom ne more izboljšati svojega pravnega položaja.

9.Glede na navedeno je sodišče tožničin predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo ob smiselni uporabi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, saj zanj ne izkazuje pravnega interesa.

10.ZUS-1 ne ureja stroškov postopka, ki nastanejo v zvezi z odločanjem o predlogu za izdajo začasne odredbe, zato si sodišče pridržuje odločitev o tem stroškovnem zahtevku za končno odločitev.

-------------------------------

1Tako stališče je razvidno tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča I Up 88/2020 z dne 5. 8. 2020 (7. točka obrazložitve).

2Tako stališče je razvidno tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča I Up 136/2021 z dne 19. 5. 2021 (8. točka obrazložitve).

Zveza

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 32, 32/1, 32/2, 36, 36/1, 36/1-6 Zakon o Informacijskem pooblaščencu (2005) - ZInfP - člen 10, 10/3

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.