Jedro

Kljub določbi ZFPPIPP, po kateri preneha terjatev upnika, ki v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev, iz katerega je razvidno, da je bila v stečajnem postopku prerekana, je sklep o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka, procesni sklep in ni odvisen od presoje o utemeljenosti zahtevka.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se postopek zoper prvotoženko, ki je bil z začetkom postopka osebnega stečaja zoper njo prekinjen, z dnem 4. 3. 2010 nadaljuje. Navedlo je, da je bil tega dne objavljen sklep o preizkusu terjatev in da je s tem v skladu s 301. členom Zakona o finančnem poslovanju podjetij, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) prenehal razlog za prekinitev pravdnega postopka.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo prvotoženkino pritožbo in izpodbijani sklep potrdilo. Strinjalo se je s stališčem izpodbijanega sklepa in dodalo, da bo odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka stvar nadaljnje pravde.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti trdi, da je stališče izpodbijanega sklepa zmotno. Ker je sodišče sámo (po uradni dolžnosti) odločilo o nadaljevanju postopka, ne da bi ugotavljalo, ali obstaja pogoj iz tretjega odstavka 301. člena ZFPPIPP (tj. da je upnik v roku enega meseca od objave sklepa o preizkusu terjatev dal predlog za nadaljevanje), je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka. V spisu ni niti izjave stečajnega upravitelja o prevzemu prekinjenega postopka, niti poziva sodišča, naj to stori, niti tožničinega predloga za nadaljevanje postopka. Glede na to je tožničina terjatev v razmerju do prvotoženke prenehala. Nadaljevanje pravdnega postopka je tudi v nasprotju z načelom hitrosti stečajnega postopka in načelom največjega poplačila upnikov.

4. Sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti vročilo pravdnim strankam, ki nanjo niso odgovorile.

5. Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

6. Ker revizija zoper izpodbijani sklep ni dovoljena (384. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP) in ker o vprašanju predpostavk za nadaljevanje pravdnega postopka, prekinjenega zaradi nastopa posledic začetka stečajnega postopka ni sodne prakse Vrhovnega sodišča, je zahteva za varstvo zakonitosti dovoljena (drugi in tretji odstavek 385. člena ZPP).

7. V pravdi, v kateri je bil izdan izpodbijani sklep, tožnica zoper toženke kot dedinje po pokojnem J. G. uveljavlja terjatev iz naslova neplačane najemnine za stanovanje, ki ga je imel v najemu pokojni. Tožnica je po začetku postopka osebnega stečaja zoper prvotoženko zahtevek v razmerju do nje preoblikovala v ugotovitvenega. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12. 11. 2009 odločilo, da se zaradi začetka osebnega stečaja zoper prvotoženko postopek prekine z dnem 2. 4. 2009. Po objavi sklepa o preizkusu terjatev 4. 3. 2010 je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek nadaljuje. Sklep je vročilo tožnici, prvotoženki in stečajni upraviteljici. Stečajna upraviteljica je po vročitvi sklepa prosila za fotokopijo spisa in vložila pritožbo.

8. Zahteva kot sporno izpostavlja vprašanje, ali je pravilna odločitev o nadaljevanju prekinjenega pravdnega postopka, ne da bi tožnica v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev podala tak predlog.

9. Relevantne določbe 301. člena ZFPPIPP, ki – po besedilu njegovega prvega odstavka – ureja pravila za primer, če je upnik za uveljavitev terjatve začel pravdni postopek pred začetkom stečajnega postopka, se glasijo: "(2) Razlog za prekinitev pravdnega postopka iz prvega odstavka tega člena zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev. (3) Če je prerekana upnikova terjatev iz prvega odstavka tega člena, mora upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka. ... (7) Če upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne predlaga nadaljevanja postopka v skladu s tretjim odstavkom tega člena in v primeru iz petega odstavka tega člena tožbe ne razširi na drugega upnika, ki je terjatev prerekal, preneha njegova prerekana terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika. …" Upoštevaje 3. točko drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP se določba sedmega odstavka 301. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja ne uporablja.

10. Ne glede na pojasnjevalno besedilo prvega odstavka 301. člena ZFPPIPP o predmetu urejanja v tem členu, določba ne vsebuje vseh pravil za primer, ko se med pravdo začne stečajni postopek zoper toženca. Pravilo, ki v takem primeru narekuje prekinitev postopka, je določeno v 205. členu ZPP. Ta zakon določa tudi pravilo, kdaj se postopek nadaljuje. Po prvem odstavku 208. člena ZPP se to zgodi, ko stečajni upravitelj prevzame postopek ali ko ga sodnik povabi, naj to stori. Odločitev v zadevi zahteva odgovor na vprašanje, na kakšen način v to ureditev posegajo določbe 301. člena ZFPPIPP.

11. Drugi odstavek 301. člena ZFPPIPP določa trenutek, ko preneha razlog za prekinitev postopka. Očitno gre za drugačno določbo od prvega odstavka 208. člena ZPP. Po ZPP se postopek nadaljuje že s pozivom stečajnemu upravitelju, po ZFPPIPP je postopek prekinjen vsaj do objave sklepa o preizkusu terjatev, zahteva pa postavlja vprašanje, ali je nadaljnja predpostavka za nadaljevanje postopka upnikov (pravočasen) predlog s tako vsebino.

12. Pravilna razlaga določb 301. člena ZFPPIPP narekuje sklep, da ZFPPIPP kot kasnejši predpis ni derogiral določbe prvega odstavka 208. člena ZPP in da se postopek lahko nadaljuje tudi s prevzemom s strani stečajnega upravitelja. V skladu z ZPP je prekinitev postopka zastoj v postopku in ne eden od načinov zaključka pravdnega postopka. ZFPPIPP ne daje podlage za drugačno razlago tega instituta. Določba drugega odstavka 301. člena, da razlog za prekinitev postopka preneha z dnem objave sklepa o preizkusu terjatev, je jasna in nedvoumno ohranja procesno naravo sklepa o nadaljevanju postopka kot podlage za nadaljnje opravljanje procesnih dejanj oziroma za vodenje postopka. Drugače kot ZPP določa le časovno gledano najzgodnejši trenutek, ko se postopek lahko nadaljuje. Obstoj pravočasnega upnikovega predloga za nadaljevanje postopka zato lahko vpliva le na odločitev o utemeljenosti zahtevka. Nasprotno stališče bi pomenilo, da v primeru, ko upnik ne bi (pravočasno) podal takega predloga (in v primeru zamude roka za tak predlog tudi ne bo imel interesa), ne bi bilo podlage za nadaljevanje postopka in s tem za vsebinsko odločitev o zahtevku.(1)

13. Nenazadnje v postopku osebnega stečaja določba sedmega odstavka 301. člena o prenehanju upnikove terjatve v primeru zamude enomesečnega roka sploh ne velja (3. točka drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP). Določba je logična posledica dejstva, da stečajni dolžnik kljub izvedbi postopka osebnega stečaja obstaja še naprej in da upnikove terjatve z zaključkom tega postopka ne prenehajo. Argument zahteve, da je tožničina terjatev zaradi zamude roka za vložitev predloga za nadaljevanje postopka prenehala, torej nima podlage v zakonu. Že iz tega razloga je neutemeljeno tudi stališče zahteve, da je nadaljevanje prekinjenega postopka s pozivom stečajnemu upravitelju, naj prevzame postopek, v nasprotju z načelom največjega poplačila upnikov in z načelom hitrosti stečajnega postopka.

14. Opisana izjema, ki velja za postopek osebnega stečaja, je hkrati dodaten argument v prid procesni naravi sklepa o nadaljevanju postopka. Ni namreč razviden stvarno utemeljen razlog, da bi za primer osebnega stečaja veljala drugačna pravila za nadaljevanje postopka kot v primerih stečaja zoper pravne osebe.

15. Ker je za poziv sodišča stečajnemu upravitelju, naj prevzame pravdo, mogoče šteti tudi vročitev sklepa o nadaljevanju postopka, je izpodbijana odločitev pravilna.

16. Po navedenem je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno zavrnilo (drugi odstavek 391. člena v zvezi s 378. členom ZPP).

Op. št. (1): Podobno stališče je bilo zavzeto tudi v zvezi z nadaljevanjem postopka zoper aktivne družbenike izbrisane družbe (načelno pravno mnenje z dne 30. 6. 2003). Prim. sklep II Ips 301/2004 z dne 11. 11. 2004: "Sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka proti družbeniku izbrisane gospodarske družbe ima dvojno naravo. Je procesni sklep o nadaljevanju postopka in sklep o izvršbi proti družbeniku. Zato tudi pritožba družbenika proti takemu sklepu ni samo pritožba, ampak tudi ugovor zoper sklep o izvršbi."