Jedro

Iz navedb, ki jih je tožnica podala v svojih pripravljalnih vlogah, izhaja, da se nekateri izmed obratovalnih stroškov, katerih plačilo vtožuje v tem postopku, nanašajo na skupne dele celotne večstanovanjske stavbe, nekateri pa na podzemne dele. Pri tem tožnica ni navedla, kateri obratovalni stroški naj bi bili povezani z obratovanjem garaž, niti jih ni zneskovno opredelila. Uporabnike garaž bremenijo le tisti obratovalni stroški, ki so dejansko povezani z njihovo uporabo. Tožnica v zvezi z višino obratovalnih stroškov, ki so povezani z uporabo garaž, ni podala nikakršnih trditev. Zato je zahtevek tožnice v tem delu ostal nedoločen.

Po določilu prvega odstavka 180. člena ZPP mora vsaka tožba imeti določen zahtevek. Če ga nima, je tožba nepopolna. Vendar nepopolne vloge sodišče ne sme zavreči, če stranke, skladno s prvim odstavkom 108. člena ZPP prej ne pozove na njeno popravo ali dopolnitev. Takšen poziv, da je procesno upošteven, mora vsebovati tudi določeno opredelitev, v kateri smeri je poprava ali dopolnitev vloge potrebna ter opozorilo, da bo tožba zavržena, če v odrejenem roku ne bo ustrezno dopolnjena (šesti odstavek 108. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

**Izpodbijana sodba**

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 2.430,21 EUR s pripadki (I. točka izreka). Hkrati je tožnici naložilo, da mora toženki povrniti njene pravdne stroške v znesku 671,98 EUR s pripadki (II. točka izreka).

2. Ugotovilo je sledeča pravno odločilna dejstva: (1) da je toženka v večstanovanjski stavbi na ... (ID znak 000-0000) lastnica sedmih posameznih delov (ID znak 000-0000-13, 000-0000-14, 000-0000-15, 000-0000-16, 000-0000-17,000-0000-18, 000-0000-19), ki v naravi predstavljajo garažne bokse in skladišča v garaži te stavbe; (2) da iz evidence GURS izhaja, da ima navedena stavba 20 posameznih delov, in sicer 11 stanovanj, trgovski del stavbe, 7 garaž (sedaj v lasti toženke) in skupni komunikacijski prostor; (3) da _Pogodbe št. 113/B o opravljanju storitev upravljanja večstanovanjske hiše_ z dne 8. 5. 2001 (v nadaljevanju: _Pogodba z dne 8. 5. 2001_, A2) niso podpisali etažni lastniki garaž, pač pa zgolj lastniki nadzemnih delov stavbe, katerih solastniški deleži ne sestavljajo več kot polovice vrednosti stanovanjske hiše; (4) da je tožnica terjatve dobaviteljev do toženke poravnala iz lastnih sredstev; (5) da so pogodbo o zavarovanju stavbe kot zavarovanci sklenili le lastniki stanovanj in poslovnih prostorov, ne pa tudi lastniki garaž, katerih solastniški deleži znašajo 20,54% vrednosti stavbe; (6) da tožnica ni dokazala, da je pogodbo o zavarovanju sklenila tričetrtinska večina lastnikov po solastniških deležih; (7) da predmet tega zavarovanja ni celotna stavba, pač pa zgolj njeni nadzemni deli.

3. Na podlagi teh dejstev je presodilo, da _Pogodbe z dne 8. 5. 2001_ ni podpisala zadostna večina etažnih lastnikov skladno s takrat veljavnim Stanovanjskim zakonom (v nadaljevanju: SZ1), zaradi česar tožnica ni aktivno legitimirana za izterjavo _stroškov upravljanja_. Zahtevek iz naslova _stroškov vodenja rezervnega sklada_ je zavrnilo zaradi pomanjkanja pravne podlage (15. točka obrazložitve). Odločitev o zahtevku za plačilo _obratovalnih stroškov_ pa je oprlo na določilo 23. člena Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb (v nadaljevanju: Pravilnik), po katerem uporabnike garaž bremenijo le tisti obratovalni stroški, ki so povezani z njihovo uporabo. Ker tožnica ni opredelila višine tistih obratovalnih stroškov, ki so dejansko povezani z uporabo garaž, je verzijski zahtevek za plačilo obratovalnih stroškov zavrnilo (16. točka obrazložitve). Glede _stroškov zavarovanja skupnih delov stavbe_ je ocenilo, da ti predstavljajo _vzdrževalne stroške_. Hkrati je presodilo, da je sklenitev zavarovalne pogodbe posel izrednega upravljanja, za katerega se zahteva soglasje lastnikov z več kot tremi četrtinami solastniških deležev (3. alineja prvega odstavka 13. člena Pravilnika). Ker tožnica tega ni dokazala, prav tako pa tudi ne, da se zavarovanje nanaša na celotno stavbo, je tudi zahtevek za plačilo stroškov zavarovanja stavbe zavrnilo.

**Pritožba tožnice in odgovor toženke**

4. Proti tej sodbi se je tožnica pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni njej v prid, oziroma da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek (pravilno: sojenje). Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

5. Toženka je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. Tudi ona je zahtevala povračilo svojih pritožbenih stroškov.

**K odločitvi o pritožbi**

6. Pritožba je utemeljena.

_Posebnosti spora majhne vrednosti_

7. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (v nadaljevanju: SMV, primerjaj 495. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz tega izhaja, da je pritožbeno sodišče na dejansko stanje, kot je povzeto v 2. točki obrazložitve te sodbe, vezano. Na relativne procesne kršitve postopka pa se ne ozira.

8. O pritožbi zoper sodbo je odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

_Odgovori na posamezne pritožbene navedbe_

9. Vprašanje, s kakšno večino etažnih lastnikov po solastniških deležih je bila _Pogodba z dne 8. 5. 2001_ sklenjena, je dejansko, ne pa materialnopravno vprašanje. Pritožbeno sodišče je torej vezano na ugotovitev sodišča prve stopnje, da so _Pogodbo z dne 8. 5. 2001_ podpisali etažni lastniki, katerih solastniški deleži skupaj niso predstavljali več kot polovico vrednosti hiše. Zato je prvostopenjsko sodišče pravilno presodilo, da _Pogodba z dne 8. 5. 2001_ ni bila veljavno sklenjena (prvi odstavek 31. člena SZ). Glede na navedeno drži stališče sodišča prve stopnje, da je tožbeni zahtevek na plačilo _stroškov upravljanja_ neutemeljen, posledično pa tudi pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava. Ker tožnica ni dokazala obstoja pogodbene podlage za obračunavanje stroškov vodenja rezervnega sklada, je hkrati materialnopravno pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o neutemeljenosti zahtevka za plačilo teh stroškov.

10. Pritožbene navedbe, da _je do sprememb v evidencah GURS_2 (glede števila posameznih delov stavbe) _prišlo nekaj let po podpisu Pogodbe z dne 8. 5. 2001, na podlagi sprememb z vzpostavitvijo etažne lastnine in posledično sprememb v evidencah GURS,_ predstavljajo nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena v zvezi s 451. členom ZPP). Sicer pa z njimi pritožnica uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in ne zmotne uporabe materialnega prava. Ker tožnica teh trditev v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala, tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da _sodišče ni pojasnilo, kako bi lahko tožnica ob sklepanju pogodbe o upravljanju upoštevala kasnejše katastrske podatke in posamezne dele, ki jih takrat še ni bilo._

11. Tudi pritožbeni očitek protispisnosti (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) ni utemeljen. Protispisnost je napaka tehnične narave. Podana je takrat, kadar sodišče v sodbo napačno povzame vsebino listin ali izpovedbe prič. Ne pa takrat, kadar sodišče zmotno presodi navedbe, da tožnica ni odgovorila na navedbe toženke3. V takem primeru je lahko podana le kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 214. členom ZPP4. Kot rečeno, pa se pritožbeno sodišče v SMV na relativno bistvene kršitve ne ozira.

12. V 23. točki obrazložitve je sodišče prve stopnje zapisalo, da _tožnica ni dokazala, da bi z zalaganjem lastnih sredstev za plačilo obveznosti po zavarovalni pogodbi za toženko kaj potrošila, kar bi bila ta po zakonu dolžna storiti._ V 21. točki obrazložitve pa, da _je tožnica dokazala, da je vzdrževalne stroške poravnala iz lastnih sredstev._ Hkrati je pojasnilo, da plačilo stroškov zavarovanja predstavlja zakonsko obveznost etažnih lastnikov5, kar drži. Vendar ti nasprotujoči si razlogi za odločitev o pritožbi niso pomembni, saj je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da pogodbe o zavarovanju stavbe ni sklenila tričetrtinska večina etažnih lastnikov stavbe, kot to zahteva 13. člen Pravilnika. Zato s smiselno zatrjevanim pritožbenim očitkom, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pritožnica ne more uspeti.

13. S pritožbenimi navedbami, da je sodišče prve stopnje prekoračilo svoja pooblastila glede trditvene podlage, s tem (1) _ko je ocenjevalo, kakšen pomen ima podpis pravnega prednika toženke na seznamu etažnih lastnikov k Pogodbi z dne 8. 5. 2001_ ter s tem (2) _ko je presojalo veljavnost zavarovalne pogodbe, ki jo toženka ni prerekala,_ tožnica sodišču prve stopnje očita kršitev določb 7. in 212. člena ZPP. Kršitev teh določb pa predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Če gre za sodbo presenečenja, lahko sicer preraste v kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar tega pritožnica ne zatrjuje.

14. S pritožbenimi navedbami, da _dejstvo, da je pogodba z dne 8. 5. 2001 veljavna, izhaja tudi iz potrdila Občine, št. 3662-3527/01 z dne 12. 6. 2002, do katerega se sodišče ni opredelilo,_ pritožnica graja dokazno oceno sodišča prve stopnje. S tem pa je uveljavljala pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki v tem postopku ni dovoljen pritožbeni razlog.

15. Pritožnica uveljavlja tudi absolutno bistveno kršitev postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo sodišče stori s tem, če izda sodbo brez glavne obravnave, pa bi le to moralo opraviti. Pritožnica te kršitve, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ni konkretizirala. V sporih majhne vrednosti ima sodišče možnost izdati odločbo brez naroka, če nobena stranka izvedbe naroka za glavno obravnavo ni zahtevala v svojih vlogah, dejansko stanje pa je nesporno oz. je o njem mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov. Sodišče prve stopnje je presodilo, da sta bila pogoja za izdajo takšne sodbe izpolnjena. Predmetnega zaključka pritožba ne izpodbija. Zato ta kršitev ni podana.

_Nepopolnost tožbe v zvezi z zahtevkom na plačilo stroškov obratovanja_

16. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožba za plačilo _stroškov obratovanja_ nepopolna. Iz navedb, ki jih je tožnica podala v svojih pripravljalnih vlogah, izhaja, da se nekateri izmed obratovalnih stroškov, katerih plačilo vtožuje v tem postopku, nanašajo na skupne dele celotne večstanovanjske stavbe, nekateri pa na podzemne dele. Pri tem tožnica ni navedla, kateri obratovalni stroški naj bi bili povezani z obratovanjem garaž, niti jih ni zneskovno opredelila. Kot pa je prvostopenjsko sodišče pravilno obrazložilo (18. in 19. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), uporabnike garaž bremenijo le tisti obratovalni stroški, ki so dejansko povezani z njihovo uporabo. Pritožbeno sodišče se v izogib ponavljanju v tem delu zgolj sklicuje na jasne razloge sodišča prve stopnje. Tožnica v zvezi z _višino_ obratovalnih stroškov, ki so povezani z uporabo garaž, ni podala nikakršnih trditev. Zato je zahtevek tožnice v tem delu ostal nedoločen.

17. Po določilu prvega odstavka 180. člena ZPP mora vsaka tožba imeti določen zahtevek. Če ga nima, je tožba nepopolna. Vendar nepopolne vloge sodišče ne sme zavreči, če stranke, skladno s prvim odstavkom 108. člena ZPP prej ne pozove na njeno popravo ali dopolnitev. Takšen poziv, da je procesno upošteven, mora vsebovati tudi določeno opredelitev, v kateri smeri je poprava ali dopolnitev vloge potrebna6 ter opozorilo, da bo tožba zavržena, če v odrejenem roku ne bo ustrezno dopolnjena (šesti odstavek 108. člena ZPP).

_O absolutni bistveni kršitvi (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP)_

18. S tem, ko je sodišče prve stopnje iz nepopolne tožbe zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo obratovalnih stroškov, iz razlogov nedoločenosti zahtevka, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V tem delu namreč izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. Zavrnjen je namreč tožbeni zahtevek, ki ni določen.

19. Taka kršitev narekuje razveljavitev izpodbijane sodbe v delu, ki se na nanaša na odločitev o zahtevku za plačilo _obratovalnih stroškov_ in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj gre za kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti. Razveljavitev izpodbijane sodbe pa tudi ne bo povzročila hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja obeh strank.

_Napotki za nadaljnji postopek_

20. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba proti tistim delom izpodbijane sodbe, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek za plačilo _stroškov upravljanja, vodenja rezervnega sklada_ in _vzdrževanja_ (zavarovanja stavbe) ni utemeljen. Ne glede na to pritožbeno sodišče izpodbijane sodbe v teh delih ni moglo potrditi. Sodišče prve stopnje je namreč v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek, ne da bi pojasnilo, kakšen del odpade na _obratovalne stroške v povezavi z garažami_. Šele ko bo (če bo) tožnica ta del tožbenega zahtevka (glej naslednjo točko) zneskovno opredelila, bodo podani pogoji za presojanje, ali je ta del tožbenega zahtevka tudi utemeljen. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo v celoti razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje.

21. V ponovnem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje izdati sklep po 108. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 180. člena ZPP. Z njim bo moralo tožnico pozvati, da za vsak mesec posebej navede, kateri obratovalni stroški so povezani z obratovanjem garaž ter jih tudi zneskovno opredeli. V nasprotnem primeru bo tožba v tem delu ostala nepopolna in jo bo potrebno zavreči. Če bo pa tožnica odpravila nepopolnost tožbe, se bo moralo sodišče prve stopnje v novi sodbi še enkrat opredeliti do vsakega vtoževanega zahtevka posebej, tako je to storilo v razveljavitveni sodbi.

22. Razveljavitev odločitve o stroških postopka je posledica razveljavitve odločitve o glavni stvari.

**O pritožbenih stroških**

23. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v dveh izvodih. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Ur. l. RS, št. 18/1991 in naslednji. Ta je v prvem odstavku 31. člena določal, da je za odločitve v zvezi z upravljanjem skupnih prostorov, delov, objektov in naprav potreben sporazum solastnikov, katerih solastniški deleži sestavljajo skupaj več kot polovico vrednosti stanovanjske hiše. 2 Očitno glede števila posameznih delov obravnavane večstanovanjske stavbe. 3 Tožnica smiselno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje protispisno ugotovilo, da (1) iz evidence GURS izhaja, da ima predmetna stavba 20 posameznih delov, od tega 7 garaž, ki pri izračunu solastniških deležev etažnih lastnikov ob podpisu pogodbe niso bile upoštevane (zaradi česar solastniški deleži podpisnikov skupaj ne sestavljajo več kot polovice vrednosti stanovanjske hiše) ter (2) da tožnica v zvezi z višino obratovalnih stroškov ni podala nikakršnih trditev. 4 Če je sodišče zmotno presodilo, da se določena dejstva štejejo za priznana, je lahko sicer podana tudi kršitev pravice do kontradiktornega postopka (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodišče je namreč stranki s takšnim ravnanjem odreklo pravico, da svoje (drugačne) trditve ustrezno dokaže, pa tudi pravico, da se sodišče do njenih (drugačnih) trditev in predlaganih dokazov tudi opredeli. 5 Enako tudi na primer sklep VSL II Cpg 335/2018. 6 Sklep z dne 4. 3. 2020 (r. št. 12), s katerim je sodišče tožnico pozvalo k dopolnitvi tožbe z dejstvi, na katera opira zahtevek, in dokazi za njihovo ugotavljanje, je tako nedoločen, da iz njega ni mogoče razbrati poziva, saj tožnica zneskovno opredeli in dokaže le tisti del obratovalnih stroškov, ki odpadejo na garaže.