Jedro

Edina možnost toženke, da dokaže utemeljenost svojih trditev, da vozili tožnika in oškodovanca nista bili poškodovani na v tožbi zatrjevani način, je izvedba dokaza s predlaganim izvedencem. Gre za vprašanje strokovne narave, na katerega lahko odgovori le izvedenec ustrezne stroke. Izpovedbi policistov (toženka utemeljeno opozarja, da tožnik ni trdil, da bi zaviral pred zatrjevanim trčenjem vozil) ne moreta nadomestiti mnenja izvedenca.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi v I. in III. točki izreka ter se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo naložilo toženki plačilo odškodnine tožniku v znesku 1.700,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 9. 2013 do plačila (I. točka izreka), višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (II. točka izreka) in toženki naložilo plačilo tožnikovih pravdnih stroškov v znesku 472,50 EUR, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, ki izpodbija ugodilni del sodbe, pri čemer uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in kršitve določb pravdnega postopka ter predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da do prometne nesreče ni prišlo na zatrjevani način. Toženka je želela slednje dokazovati z izvedencem za raziskavo prometnih nezgod, vendar pa prvo sodišče tega dokaza ni izvedlo. S tem je prvo sodišče poseglo v toženkino pravico do izjave in kršilo načelo kontradiktornosti. Vsakomur je omogočeno enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem. Sodišče lahko zavrne dokaz le, če je nepotreben, ker je neko dejstvo dokazano, ne pa tudi obrnjeno. Če je tožnikov dokaz uspel, bi sodišče moralo ugoditi dokaznemu predlogu toženke za nasprotni dokaz. Po oceni toženke se poškodbe udeleženih vozil ne ujemajo oziroma se ne skladajo z načinom oziroma potekom nesreče, kot ga zatrjuje tožnik. Z zavrnitvijo dokaznega predloga toženke je sodišče toženki odvzelo možnost, da dokaže nasprotno. Policist je škodo na vozilih ocenil laično in nestrokovno. D. K. je izpovedal, da so poškodbe na obeh vozilih logične, saj je tožnikovo vozilo pri zaviranju počepnilo, vendar pa tožnik ni izpovedal, da bi zaviral. Tudi M. J. in D. B. nista potrdili, da je tožnik zaviral. Ne policist ne sodišče nimata strokovnega znanja za ugotovitev, ali je do prometne nesreče prišlo na zatrjevani način. Za ugotovitev spornih dejstev je potrebno strokovno znanje, s katerim razpolaga zgolj izvedenec. Sklenitev poravnav z ostalimi udeleženimi osebami ne vpliva na predmetni postopek. Toženka je pojasnila, da je priznala temelj v ostalih zadevah zato, ker v trenutku reševanja odškodninskih zahtevkov ni razpolagala s fotografijami poškodovanih vozil. Izpodbija tudi stroškovni del odločitve prvega sodišča. 3. Tožeča stranka ni odgovorila na vročeno pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Glede na vsebino pritožbe je pritožbeno sodišče ocenilo navedbo toženke, da je v pritožbenem postopku vrednost spora le 1.300,00 EUR, kot očitno pomoto, saj iz pritožbe izhaja, da toženka v celoti izpodbija odločitev prvega sodišča iz I. in III. točke izreka sodbe.

6. Toženka utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženka je argumentirano pojasnila, zakaj ne sprejema tožnikovih trditev, da sta bili tožnikovo in oškodovančevo vozilo poškodovani na v tožbi zatrjevani način. Edina možnost toženke, da dokaže utemeljenost svojih trditev, je izvedba dokaza s predlaganim izvedencem. Gre za vprašanje strokovne narave, na katerega lahko odgovori le izvedenec ustrezne stroke. Izpovedbi policistov (toženka utemeljeno opozarja, da tožnik ni trdil, da bi zaviral pred zatrjevanim trčenjem vozil) ne moreta nadomestiti mnenja izvedenca. Dejanja toženke v odškodninskih zadevah, v katerih so bili udeleženi ostali udeleženci zatrjevane prometne nesreče (sklenitev poravnav o odškodninah), ne pomenijo priznanja temelja zahtevka v tej pravdi, kot je materialnopravno zmotno ocenilo prvo sodišče. 7. Ker je bila toženki kršena pravica do predlaganja dokazov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter v navedenem obsegu razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in mu vrnilo zadevo v novo odločanje (354. člen ZPP). V ponovljenem postopku bo prvo sodišče moralo izvesti predlagani dokaz z izvedencem za raziskave prometnih nesreč.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).