Jedro

Zgolj splošno zatrjevanje zdravstvenega stanja, da se počuti slabo, ker plačuje stroške za stanovanje in ker težko živi, ni zadosten razlog, ob pomanjkanju medicinskih izvidov, da bi sodišče sprejelo dokazni predlog za postavitev izvedenca medicinske stroke. Dokazni predlogi morajo biti določni. Tožnik bi moral določno navesti, katere zdravstvene težave ima in kako vplivajo na njegovo delovno zmožnost. Ker tega ni navajal, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokaz s pridobitvijo izvedenskega mnenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 11. 8. 2014 in št. ... z dne 12. 5. 2014 ter na priznanje pravice do I. stopnje invalidnosti (pravilno: razporeditev v I. kategorijo invalidnosti) in pravice do invalidske pokojnine, ter sklenilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka.

Ugotovilo je, da pri tožniku ni prišlo do poslabšanja oziroma spremembe v zdravstvenem stanju, ki bi vplivala na njegovo delovno zmožnost ter je tako še vedno zmožen za dela na drugem delovnem mestu, kjer ni potrebna groba moč levice, s polnim delovnim časom.

2. Pritožuje se tožnik. V pritožbi navaja, da je izpodbijana sodba nepravilna in nezakonita, izdana na podlagi bistvenih kršitev pravil postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Razlogi izpodbijane sodbe so med seboj protispisni oziroma izključujoči tako, da je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 14. in iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP). Tožnik se je pri delu poškodoval in ima priznano III. stopnjo invalidnosti, ima druge zdravstvene težave in že več let ne more delati, za delo je nezmožen. Zdravstveno stanje in nezmožnost za delo se dokazuje z izvedencem medicinske stroke, z osebnim pregledom tožnika pri izvedencu, z zaslišanjem osebnega zdravnika tožnika in vpogledom v zdravstveni karton tožnika ter njegovo zdravstveno dokumentacijo. Vse te dokaze je tožnik predlagal, vendar jih sodišče ni izvedlo niti po zavrnitvi ni navedlo razlogov, ter je tako izdalo sodbo preuranjeno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena ZPP. Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih pritožba zatrjuje.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji, ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 11. 8. 2014, s katero se je zavrnila pritožba tožnika zoper odločbo Območne enote A. št. ... z dne 12. 5. 2014. S slednjo je območna enota zavrnila zavarovančevo zahtevo za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.

6. Iz dejanskega stanja ugotovljenega pred prvostopenjskim sodiščem izhaja, da je tožnik delovni invalid III. kategorije invalidnosti od 25. 3. 2008 dalje, zaradi posledic poškodbe pri delu in mu je z odločbo z dne 26. 5. 2008 priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu, kjer ni potrebna groba moč levice, s polnim delovnim časom.

7. Na zahtevo tožnikovega odvetnika z dne 11. 11. 2013 se je začel postopek za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.

8. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami, ZPIZ-2). Skladno s prvim odstavkom 63. člena ZPIZ-2 je invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Invalidnost se razvršča v tri kategorije, pri čemer je I. kategorija invalidnosti podana, če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti. Po 41. členu ZPIZ-2 pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije; zavarovanec; pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s polnim delovnim časom brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 55 let; zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj 4 ure dnevno, brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let; zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije in mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker je dopolnil 65 let starosti.

9. V tej zadevi je bilo potrebno ugotoviti, ali je pri tožniku prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti oziroma nastanka nove invalidnosti. Tožnik ima, zaradi poškodbe pri delu z dne 14. 9. 2005 z zlomom navikularke levega zapestja, kasnejše avaskularne nekroze s psevdoartrozo skafoida ter artroze RC sklepa, zaradi katere so mu naredili artrodezo levega zapestja, od 25. 3. 2008 dalje že ugotovljeno III. kategorijo invalidnosti s stvarnimi razbremenitvami, da ni potrebna groba moč levice, delo pa lahko ob tem pogoju opravlja s polnim delovnim časom.

10. V predsodnem postopku je bilo, po osebnem pregledu tožnika, ugotovljeno s strani invalidske komisije I. stopnje, da pri tožniku ni prišlo do poslabšanja oziroma spremembe v zdravstvenem stanju, ki bi vplivala na njegovo delovno zmožnost. Enako izhaja iz ugotovitev invalidske komisije II. stopnje.

11. Iz izpovedi tožnika na glavni obravnavi izhaja, da delati ni sposoben zaradi težav z roko in sicer z levim zapestjem. Drugje se ni zdravil. 12. Pritožbeno sodišče ob splošnih pritožbenih navedbah in ob pomanjkanju medicinske dokumentacije nima razlogov, da ne bi sledilo ugotovljenemu dejanskemu stanju s strani prvostopenjskega sodišča. Pri tožniku obstaja že od leta 2008 invalidnost III. kategorije zaradi težav z zapestjem. Kljub vsem pozivom tožniku, da predloži medicinsko dokumentacijo (večkratnim že v predsodnem postopku in tekom sojenja pred prvostopenjskim sodiščem), tega tožnik ni storil. Posplošenim navedbam, tudi v pritožbi, da ima druge zdravstvene težave in zaradi tega že več let ne more delati in je za delo nemožen, pritožbeno sodišče ne more slediti. Tožnik v dosedanjem teku postopka ni določno navedel, kakšne zdravstvene težave ima in kakšne so posledice teh težav.

13. Zgolj splošno zatrjevanje nekega stanja, da se počuti slabo, ker plačuje stroške za stanovanje in ker težko živi, ni zadosten razlog, ob pomanjkanju medicinskih izvidov, da bi sodišče sprejelo dokazni predlog za postavitev izvedenca medicinske stroke. Dokazni predlogi morajo biti določni. V danem primeru to pomeni, da bi tožnik moral določno navesti katere zdravstvene težave ima, in kako te težave vplivajo na njegovo delovno zmožnost. 14. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbeno navedbo, da se zdravstveno stanje in nezmožnost zavarovanca dokazuje tudi z izvedencem medicinske stroke, z osebnim pregledom zavarovanca pri izvedencu, z zaslišanjem osebnega zdravnika in vpogledom v zdravstveni karton in zdravstveno dokumentacijo. Da pa se navedeni dokazi izvedejo ne zadoščajo posplošene navedbe o poslabšanju zdravstvenega stanja, slabem počutju, drugih zdravstvenih težavah, itd. 15. Absolutna bistvena kršitev iz 14. oziroma 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, kadar ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba sploh nima razlogov, ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni, ali med seboj v nasprotju. V danem primeru preizkušena sodba teh pomanjkljivosti nima. Lahko se preizkusi, izrek je razumljiv, samemu sebi ne nasprotuje, razlogi o odločilnih dejstvih so jasni in med seboj niso v nasprotju.

16. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe, o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. V čem naj bi bila ta kršitev podana pritožnik ne pove. Razlogi sodbe niso protispisni niti izključujoči, o odločilnih dejstvih tudi ni nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov in med samimi temi listinami oziroma zapisniki.

17. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.