Jedro

Ker je bila odločba, katere ničnost predlaga tožnik, že odpravljena po nadzorstveni pravici in torej ne obstoji, ni potrebe po zagotovitvi pravne varnosti tožnika s tem, da se ugotovi njena ničnost. Pravne posledice odprave odločbe po nadzorstveni pravici so enake kot pravne posledice ugotovitve ničnosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 1.4.2004. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikov predlog za ugotovitev ničnosti odločbe Oddelka za notranje zadeve Skupščine občine Piran z dne 2.4.1985, s katero je bilo ugotovljeno, da je tožnik državljan SR Hrvaške in SFRJ in odrejeno, da se ta podatek vpiše v rojstno matično knjigo.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče soglaša s toženo stranko, da ker je bila odločba, ki je predmet tožnikovega predloga za ugotovitev ničnosti, odpravljena s pravnomočno odločbo tožene stranke z dne 24.10.1995, za odločanje o ničnosti odločbe z dne 2.4.1985, ni podlage. Prvostopno sodišče to utemeljuje z določbo 1. odstavka 281. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Po navedeni določbi je pravni učinek, tako v primeru odprave odločbe, kot v primeru, da se odločba izreče za nično, enak, in sicer se za nazaj odpravijo vse pravne posledice, ki so nastale iz odpravljene ali nične odločbe.

Tožnik v pritožbi uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitev ustavnih pravic iz 14. in 22. člena Ustave RS. Bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu in kršitev ustavnih pravic je podana s tem, da sodišče prve stopnje, kljub zahtevi tožnika, da opravi glavno obravnavo, le te ni opravilo, ampak je odločilo na seji. Tožnik meni, da je nepravilno stališče tožene stranke in prvostopnega sodišča glede učinkov odprave odločbe in ugotovitve ničnosti odločbe. Ni res, da bi bilo z odpravo odločbe vzpostavljeno pravno stanje, ki je obstajalo pred izdajo te odločbe in da so z njeno odpravo prenehali pravni učinki te odločbe. Sodišče je odločitev napačno oprlo na odločbo tožene stranke z dne 24.10.1995, ne da bi pred tem presodilo utemeljenost tožnikovega predloga, da se ta odločba izreče za nično. V obrazložitvi je navedlo, da je tožnikov tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti drugih določb, med njimi tudi odločbe tožene stranke z dne 24.10.1995, stvar drugega upravnega spora, ki ga upravno sodišče vodi pod opr. št. U 311/2005. Tako ravnanje sodišča je nedopustno, upoštevajoč dejstvo, da je tožnik ob vložitvi tožbe v upravnem sporu, ki se vodi pod opr št. U 522/2005 predlagal združitev vseh odprtih tožbenih postopkov, ki jih je pri tem sodišču sprožil tožnik. Navaja še, da inštituta ničnosti ne more nadomestiti nobeno drugo pravno sredstvo, tudi ne odprava odločbe po nadzorstveni pravici. Po nadzorstveni pravici se lahko odpravi le pravnomočna odločba, kar pa nična odločba ne more postati. Zato se nične odločbe ne odpravi, razveljavi ali spremeni, ampak se ugotovi njena ničnost. Glede na navedeno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi oziroma spremeni 1. točko izreka ter izreče za nične izpodbijane akte tožene stranke, in da razveljavi 2. točko izreka ter toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov postopka.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Glede na prehodno določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1, ki velja od 1. 1. 2007 dalje, je vrhovno sodišče ugotovilo, da pritožba tožnika ne izpolnjuje pogojev, da bi bila obravnavana kot pritožba po ZUS-1. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo skladno z navedeno določbo obravnavalo kot pravočasno in dovoljeno revizijo.

Revizija ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna odločitev o predlogu za ugotovitev ničnosti odločbe. Po presoji sodišča je neutemeljen revizijski ugovor, da se pravne posledice odprave odločbe po nadzorstveni pravici razlikujejo od pravnih posledic ugotovitve ničnosti odločbe. Odločitev, da se odločba izreče za nično ima isti pravni učinek kot odprava odločbe. Tudi pravni učinek odprave odločbe je retroaktiven - deluje za nazaj. Z odpravo odločbe se vzpostavi pravno stanje, ki je obstajalo v preteklosti pred izdajo odpravljene odločbe in zadeva vrne v stanje pred to odločbo. Zato je na podlagi ugotovitve, da je bila odločba, na katero se nanaša tožnikov predlog za ugotovitev ničnosti, odpravljena po nadzorstveni pravici, sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožena stranka s tem, ko je tožnikov predlog za izrek ničnosti zavrnila, pravilno uporabila določbe ZUP. Odločba, za katero je tožnik predlagal, da se izreče za nično, dejansko in pravno ne obstoji, zato ni potrebe po zagotovitvi pravne varnosti tožnika s tem, da se ugotovi njena ničnost. Po presoji revizijskega sodišča sodišče s tem, ko ni sledilo tožnikovemu predlogu, da odloči po opravljeni glavni obravnavi, ni bistveno kršilo določb postopka v upravnem sporu. Že ugotovitev, da je bila odločba, na katero se nanaša tožnikov predlog, z odločbo tožene stranke z dne 24.10.1995 odpravljena po nadzorstveni pravici, je zadostna podlaga za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe in za zavrnitev tožbe na seji. Sodišče s tem, ko ni sledilo tožnikovemu predlogu za združitev postopkov, ni kršilo določb postopka v upravnem sporu. Po določbi 41. člena ZUS namreč sodišče več pri njem odprtih postopkov lahko združi v skupno obravnavo in odločanje, lahko pa jih obravnava in o njih odloči v ločenem postopku. Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.

Ker je bila revizija zavrnjena, ni podlage za odločitev o povrnitvi stroškov postopka.