9. 12. 2022

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložila A. B., C., na seji 9. decembra 2022

sklenil:

1.Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se zavrže.

2.Ustavna pritožba z dne 13. 7. 2022 zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. IV Cp 1177/2019 z dne 7. 8. 2019 v zvezi s sklepi Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 2078/2017-IV z dne 11. 2. 2019, dne 16. 11. 2018, dne 16. 11. 2018 in dne 25. 9. 2018 ter zoper sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 2078/2017-IV z dne 9. 4. 2018 in dne 25. 1. 2018 se zavrže.

3.Ustavna pritožba z dne 13. 7. 2022 zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 490/2019 z dne 19. 12. 2019 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnica je podala predlog za vrnitev v prejšnje stanje v že rešeni zadevi št. Up-280/20, v kateri Ustavno sodišče s sklepom z dne 26. 6. 2020 tedaj vložene ustavne pritožbe v delu, navedenem v 3. točki izreka tega sklepa, ni sprejelo v obravnavo oziroma jo je v delu, navedenem v 2. točki izreka sklepa, zavrglo kot prepozno. Pritožnica predlogu prilaga novo ustavno pritožbo, s katero izpodbija v izreku navedene sklepe.

2.Glede predloga za vrnitev v prejšnje stanje pritožnica navaja, da jo je v sistemu brezplačne pravne pomoči zastopal odvetnik, ki ustavne pritožbe ni vložil pravočasno. Pojasnjuje, da je bila v priporu, zato sama ni mogla preveriti, ali je bila ustavna pritožba pravočasno vložena. Navaja, da je odvetnik o prepozni vlogi ni obvestil, za zamudo pa je izvedela šele po poizvedovanju pri Ustavnem sodišču. Odvetnik naj bi ravnal bodisi načrtno bodisi malomarno. Pritožnica se pri tem sklicuje na primere iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice.

3.Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravic iz 2., 14., 15., 18., 22., 23., 24., 25., 32., 34., 53., 54., 56. in 125. člena Ustave. Opisuje dogodke in izpostavlja domnevne nepravilnosti iz sodnega postopka. Sodišče naj bi predlogu nasprotne stranke za izdajo začasne odredbe ugodilo, ne da bi ga vročilo pritožnici v izjavo. S tem naj bi kršilo načeli kontradiktornosti in neposrednosti. Svoje odločitve naj sodišče ne bi ustrezno utemeljilo. Zapisnik multidisciplinarne ekipe centra za socialno delo naj ne bi odražal tega, kar je ugotovilo sodišče. Slednjemu pritožnica očita pristranskost, za postopek pa trdi, da je bil nepošten. Sodišče naj bi ob odločanju o ugovoru zoper začasni odredbi uporabilo neobstoječe izvedensko mnenje. Poleg tega naj bi sklep o ugovoru izdala sodnica, ki je bila kasneje iz postopka izločena. Pritožnica zatrjuje, da so se med postopkom pojavile objektivne okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti izvedenke. Uveljavlja tudi kršitev pravice do sojenja v razumnem roku. Predlaga razveljavitev izpodbijanih sklepov in vrnitev zadeve pristojnemu sodišču v novo odločanje.

4.Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) v prvem odstavku 55.b člena določa, da se ustavna pritožba, ki ni dovoljena ali pravočasna, zavrže. V prvem odstavku 6. člena ZUstS je določeno, da o vprašanjih postopka, ki niso urejena s tem zakonom, smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo postopke pred sodišči. Postopek za vrnitev v prejšnje stanje ureja Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17 – v nadaljevanju ZPP) v 116.–120. členu. Sodišče stranki dovoli, da opravi zamujeno dejanje pozneje, če na njen predlog spozna, da je zamudila rok iz upravičenega vzroka. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se poda pri sodišču, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje, vložiti pa se mora v petnajstih dneh po prenehanju vzroka oziroma najpozneje v šestih mesecih po zamudi, sicer se zavrže.

5.Senat Ustavnega sodišča ugotavlja, da je obravnavani predlog za vrnitev v prejšnje stanje očitno prepozen. Vložen je bil 13. 7. 2022, kar je po poteku šestih mesecev od zamude (tj. od poteka roka za vložitev ustavne pritožbe zoper navedene sklepe). Senat Ustavnega sodišča je zato predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrgel (1. točka izreka), kot prepozno pa je zavrgel tudi novo ustavno pritožbo z dne 13. 7. 2022 v delu, ki je razviden iz 2. točke izreka tega sklepa. Ker je o tem že bilo odločeno s sklepom št. Up-280/20 z dne 26. 6. 2020, je senat ustavno pritožbo zoper navedeni sklep Vrhovnega sodišča zavrgel kot nedopustno (3. točka izreka).

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 6. člena ter tretje in četrte alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik senata dr. Marijan Pavčnik ter člana dr. Rajko Knez in dr. Rok Svetlič. Sklep je sprejel soglasno.

dr. Marijan Pavčnik

Predsednik senata