Jedro

Trditev o (ne)strokovnosti sodnika ali sodišča in o domnevnem vplivu sodediča na sodnika ali sodišče ne morejo biti tehten razlog za delegacijo drugega sodišča.

Izrek

Predlogu se ne ugodi.

Obrazložitev

V zapuščinskem postopku po pok. A. A., ki poteka pred Okrajnim sodiščem B., je dedinja M. A. predlagala določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. V vlogah z dne 14.1.2005 in z dne 8.4.2005 je navajala, da na podlagi izkušenj, ki jih je imela z Okrajnim sodiščem B., lahko domneva, da se delo ne opravlja dovolj strokovno ali pa gre za vpliv njenega očeta na sodnika. Pri istem sodniku so se ji zgodili razni pripetljaji, ko mogoče res ne gre za večje kršitve, gre pa za nepotrebno zavlačevanje postopka, za dodatne stroške in za površno obravnavanje v njeno škodo. V konkretnem zapuščinskem postopku ne gre za vsakdanje zadeve, obenem pa gre za zelo osebne zadeve, pristojni sodnik pa menda živi le 5 km daleč od prebivališča dedičev. Zato bi bilo najbolje, da se zapuščinski postopek nadaljuje pri sodišču v Ljubljani, s čimer se bo mogoče izogniti tudi morebitnim vplivom očetovih zvez in poznanstev.

Predlog ni utemeljen.

Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 - 2/2004) določi Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog stranke drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Predlog dedinje M. A., ki za izvedbo zapuščinskega postopka namesto Okrajnega sodišča B. predlaga Okrajno sodišče v Ljubljani, temelji na slednjem. Podani naj bi bili tehtni razlogi za določitev drugega sodišča. Okoliščine, ki jih navaja predlagateljica, po prepričanju vrhovnega sodišča niso tehtni razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Strokovnost sodišča ne more biti tehten razlog za delegacijo pristojnosti. Vsi sodniki vsakega sodišča so strokovno usposobljeni za odločanje o zadevah, ki spadajo v njihovo pristojnost. Zakonitost in pravilnost sojenja zagotavljata tudi pravica do pritožbe in instančni sistem sojenja. Laične trditve o nestrokovnosti tudi sicer nimajo nobene podlage v podatkih spisa. Isto velja glede zatrjevanih "pripetljajev" v dosedanjem teku zapuščinskega postopka. Sploh pa očitki na račun konkretnega sodnika in še najmanj trditve o njegovem domnevnem bivanju v oddaljenosti 5 km od prebivališča strank ne morejo biti podlaga za delegacijo drugega sodišča. Trditve o vplivu sodediča na sodnika ali sodišče so postavljene kot domneve in so že zato neupoštevne. Sicer pa mora vsak sodnik opravljati sodniško funkcijo po ustavi in zakonu (3. člen Zakona o sodiščih), vselej pa se mora vesti tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja, sodniški ugled in samostojnost sodniške oblasti (37. člen Zakona o sodniški službi). Tako dolžno ravnanje sodnikov ter sistem večstopenjskega in senatnega sojenja izključujejo morebiten vpliv katere od strank na odločanje v vsaki konkretni zadevi.

Vse navedeno pomeni, da dedinja v predlogu ne navaja nobenega tehtnega razloga za določitev drugega sodišča, zato vrhovno sodišče predlogu ni ugodilo.