Jedro

Prekoračitev roka, v katerem bi moral zunajobravnavni senat odločiti o predlogu za podaljšanje pripora, ni relevantna za presojo zakonitosti sklepa o podaljšanju pripora po vloženi obtožnici.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Murski Soboti je zoper obdolženega A. A. na podlagi drugega odstavka 272. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) pripor iz pripornega razloga po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP podaljšal ob vložitvi obtožnice. Višje sodišče v Mariboru je pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Zoper sklep je zahtevo za varstvo zakonitosti iz razloga kršitve določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost sodne odločbe, in kršitev Ustave RS (v nadaljevanju Ustava) vložil obdolženčev zagovornik. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj zahtevi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter obdolženca izpusti na prostost. 3. Vrhovna državna tožilka Barbara Jenkole Žigante je skladno z drugim odstavkom 423. člena ZKP odgovorila na zahtevo za varstvo zakonitosti. Sklicuje se na stališče Vrhovnega sodišča, po katerem ne zamuda z vložitvijo predloga za podaljšanje pripora ne prekoračitev roka, v katerem mora o predlogu za podaljšanje pripora odločiti zunajobravnavni senat, nista relevantni za presojo zakonitosti sklepa. Z izdajo izpodbijanega sklepa o podaljšanju pripora, ki sicer ne učinkuje za nazaj, je bilo nezakonito stanje odpravljeno. Pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa o utemeljenem sumu in pripornem razlogu begosumnosti ter sprejema stališče nižjih sodišč, da je pripor še vedno neogibno potreben ukrep. Glede na navedeno vrhovni državni tožilec predlaga zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovne državne tožilke na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo obdolžencu in njegovemu zagovorniku, ki se je o njem izjavil in vztrajal pri predlogu in navedbah iz zahteve za varstvo zakonitosti.

B.

5. Relevantno procesno stanje v predmetni zadevi je sledeče: - Zoper obdolženca je bil pripor odrejen s sklepom dežurnega preiskovalnega sodnika I Kpd 68285/2022 z dne 22. 10. 2022 v zvezi s sklepom zunajobravnavnega senata I Ks 68285/2022 z dne 27. 10. 2022. Pripor je začel teči dne 21. 10. 2022 ob 9.07, ko je bila obdolžencu vzeta prostost. - Pripor je bil za en mesec, tj. do 21. 12. 2022 do 9.07 ure, podaljšan s sklepom zunajobravnavnega senata II Ks 68285/2022 z dne 18. 11. 2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Kp 68285/2022 z dne 13. 12. 2022. - Dne 7. 12. 2022 je Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti zoper obdolženca vložilo obtožnico, v kateri je predlagalo tudi, da se zoper obdolženca podaljša pripor. Naslednjega dne je bil obdolženec priveden na sodišče, kjer mu je bila ob prisotnosti tolmačke za romunski jezik vročena obtožnica. Poučen je bil, da lahko na predlog za podaljšanje pripora odgovori v roku 24 ur, ugovor zoper obtožnico pa poda v 8 dneh, oboje šteto od vročitve prevoda. V pisnem prevodu mu je bila obtožnica vročena 3. 1. 2023. Zagovorniku je bila obtožnica vročena 12. 12. 2022, na predlog za podaljšanje pripora je odgovoril 13. 12. 2022. Pripor je zunajobravnavni senat z izpodbijanim sklepom podaljšal 5. 1. 2023, obdolžencu je bil v prevodu vročen 10. 1. 2023, višje sodišče pa je o zagovornikovi pritožbi odločilo 18. 1. 2023. 6. Zagovornik meni, da bi moralo sodišče v taki procesni situaciji obdolženca takoj izpustiti na prostost, in ne soglaša s stališčem višjega sodišča, da je z izpodbijanim sklepom nezakonito stanje odpravljeno. Ni dvoma, da je bila od izteka pripora dne 21. 12. 20 do izdaje izpodbijanega sklepa obdolžencu prostost vzeta nezakonito. Vrhovno sodišče je pri presoji zakonitosti postopanja sodišča, ki je pripor podaljšalo po izteku trajanja ukrepa, kot je bil odrejen ali podaljšan po zadnjem veljavnem sklepu, odločilo, da kasnejši sklep o podaljšanju pripora ne more učinkovati za nazaj in zato za nazaj nezakonitosti ne more odpraviti.1 Nov sklep zato ne odpravlja dejstva, da je bil v vmesnem času, od poteka pripora po prejšnjem sklepu in novim podaljšanjem, obdolženec v priporu brez sodne odločbe, kar izhaja tudi iz točke 10 izpodbijanega sklepa višjega sodišča. 7. Ni pa prekoračitev roka, v katerem bi moral zunajobravnavni senat odločiti o predlogu za podaljšanje pripora iz obtožnice, relevantna za presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa. Ni mogoče zavzeti stališča, da je zaradi zamude pri odločanju o podaljšanju pripora nezakonit tudi sklep o podaljšanju in da bi moralo sodišče zaradi tega pripor odpraviti. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je za presojo zakonitosti pomembno le, ali je s sklepom sodišče presodilo vse ustavne in zakonske pogoje za pripor obdolženca. Zato je za zakonitost izpodbijanega sklepa povsem nepomembno tudi, ali bi moralo sodišče zaradi prenehanja veljavnosti prejšnje odločbe o priporu tega kvečjemu ponovno odrediti z novim sklepom (ne pa izreči, da se odrejeni pripor podaljša). Obdolženčev pravni položaj in obseg pravnih sredstev, ki bi mu bila na voljo, v obeh primerih ostajata nespremenjena.2 C.

8. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da kršitve, ki jih v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja zagovornik, niso podane, zato jo je v skladu z določilom 425. člena ZKP zavrnilo.

9. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s šestim odstavkom 3. člena in 18. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje.

1 Sodba Vrhovnega sodišča XI Ips 8230/2017 z dne 10. 8. 2017. 2 Sodbi Vrhovnega sodišča XI Ips 15726/2022 z dne 18. 8. 2022 in XI Ips 8230/2017 z dne 10. 8. 2017.