Jedro

Sodišče prve stopnje utemeljeno sklepa, da obstoji povsem utemeljena bojazen, da se bo izvršilni postopek končal z dražbo stanovanja, ki predstavlja pritožnikov edini dom. To brez dvoma kaže na to, da se pritožnik ne zmore v celoti zavedati dolgoročnih posledic svojih ravnanj in ustrezno poskrbeti za svoje koristi brez hude škode zase. Pravilna je zato presoja sodišča prve stopnje, da obstajajo tehtne okoliščine, ki opravičujejo določen poseg v pritožnikovo integriteto skladno z namenom zakonskega instituta postavitve pod skrbništvo ali delno skrbništvo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se po uradni dolžnosti uvede postopek zaradi postavitve odrasle osebe A. A. pod skrbništvo.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec A. A. zaradi bistvene kršitve pravil pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, ki so določene v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku. Trdi, da mu je okrajna sodnica skrajšala rok za pritožbo s 30 na 15 dni. Nadalje meni, da mu samostojna sodniška pomočnica B. B. „grozi“, da bo „izgubil stanovanje“, če se ne bo „podredil nasilju okrajnega sodišča“, ker se bo iz navedenega razloga odločila za uvedbo postopka za skrbništvo. Prereka in izpodbija vse navedbe sodišča prve stopnje in samostojne sodniške pomočnice B. B., ker nimata pravice, ne pooblastila za kratenje človekovih pravic. Trdi, da se polno zaveda posledic svojega ravnanja v vseh sodnih postopkih, tudi izvršilnih, okrajna sodnica C. C. pa ni postopala v skladu z ZPP, ki jo v 273. členu kot razpravljajočo sodnico napotuje na 270. člen ZPP, ki pa ne vsebuje določila, da sme strokovni sodelavec vlagati „nerazumljive, maščevalne, netožbe“ proti stranki – udeležencu, ki v sodnih postopkih brani svoje pravice in korist. Zahteva, da sodnica v spis vloži „pravno izobrazbo“ B. B. in mu kopijo potrdila vroči. Navaja, da prereka in izpodbija vse navedbe samostojne sodniške pomočnice B. B. in predlaga, da se iz spisa izločijo vse listine, razen navedenih kot „Priloge“ na strani dve tj. dopis CSD z dne ... 2020, izpisek odprtih zadev ter vloge dolžnika. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in spremeni tako, da se v celoti ugodi A. A., ker gre za „netožbo“ B. B., poleg tega ni nikakršne „maščevalne“ potrebe okrajnega sodišča oziroma B. B., z uvedbo postopka za določitev skrbnika pa bi mu kratili temeljne človekove pravice v sodnih postopkih pred okrajnimi sodišči. Priznajo naj se mu tudi vsi stroški tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku paricijskega roka pod izvršbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V 57. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) je določeno, da sodišče začne postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je treba določeno osebo postaviti pod skrbništvo. Sodišče prve stopnje je za te okoliščine izvedelo s strani izvršilnega oddelka in ocenilo, da glede na opisane okoliščine obstajajo utemeljeni razlogi za uvedbo postopka po uradni dolžnosti. V prvem odstavku 262. člena Družinskega zakonika (DZ) je namreč določeno, da sodišče pod skrbništvo postavi osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem razvoju ali drugega vzroka, ki vpliva na možnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pristojni Center za socialno delo (CSD) skladno s svojimi pristojnostmi neuspešno poskušal vzpostaviti stik s pritožnikom, ki nima bližnjih sorodnikov in sam biva v stanovanju, za katerega že dolgo ne plačuje (vseh) z lastništvom povezanih stroškov. Poleg tega iz njegovih pisnih vlog (tudi) po oceni CSD izhaja sum, da ima duševne težave in s CSD ne namerava sodelovati. Prav tako so izkazane številne vloge in pritožbe, v katerih vsevprek napada (uradne) osebe, ki so kakorkoli povezane s postopki v zvezi s sodiščem ali upravnikom. Skupen znesek neto odprtih izterjevanih glavnic pa znaša že približno 24.510,00 EUR. To je visok znesek h kateremu je treba prišteti še natekle obresti in stroške. Sodišče prve stopnje zato utemeljeno sklepa, da obstoji povsem utemeljena bojazen, da se bo izvršilni postopek končal z dražbo stanovanja, ki predstavlja pritožnikov edini dom. To pa brez dvoma kaže na to, da se pritožnik ne zmore v celoti zavedati dolgoročnih posledic svojih ravnanj in ustrezno poskrbeti za svoje koristi brez hude škode zase. Pravilna je zato presoja sodišča prve stopnje, da obstajajo tehtne okoliščine, ki opravičujejo določen poseg v pritožnikovo integriteto skladno z namenom zakonskega instituta postavitve pod skrbništvo ali delno skrbništvo. Pritožba vseh teh ugotovitev in razlogov konkretno ne izpodbija. Pavšalna trditev pritožnika, da se polno zaveda posledic svojega ravnanja v vseh sodnih postopkih, tudi izvršilnih, pa navedenih ugotovitev sodišča prve stopnje, nikakor ne omaje.

Pritožnik tudi zmotno meni, da je sodniška pomočnica zoper njega vložila „netožbo“. Sodniška pomočnice izvršilnega oddelka je nepravdnemu oddelku Okrajnega sodišča v ... poslala obvestilo (in ne „netožbo“) na podlagi česar je sodišče prve stopnje nato ocenilo, da so podani utemeljeni razlogi, zaradi katerih je treba po uradni dolžnosti začeti postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo. Pritožnik si torej napačno razlaga vlogo sodniške pomočnice B. B. v tem postopku, zato so tudi njegove trditve o kršitvah pravil ZPP v povezavi z njenim postopanjem oziroma postopanjem sodnice v povezavi s tem, neutemeljene.

Neutemeljeno se pritožnik zavzema tudi za izločitev določenih listin iz spisa, saj ne navede nobenih utemeljenih razlogov, ki bi to narekovali. Prav tako neutemeljena pa je tudi pritožbena trditev, da mu je okrajna sodnica pritožbeni rok skrajšala s 30 na 15 dni, saj iz pravnega pouka izpodbijanega sklepa to ne izhaja.

5. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče prve stopnje zatrjevanih kršitev pravil pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ni zagrešilo. Ker zatrjevani pritožbeni razlogi in po uradni dolžnosti preizkušeni razlogi niso podani, je sodišče druge stopnje na osnovi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

6. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam krije tudi stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).