Jedro

Pritožbeno naziranje, da bi moral toženec sam na obravnavi pojasniti vsebino svojega protipravnega ravnanja, je zmotno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 1.490,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe naprej ter za plačilo pravdnih stroškov. Pravdne stroške toženca v odmerjeni višini 339,33 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi je naložilo v plačilo tožeči stranki.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj se opravi glavna obravnava po določbah, ki veljajo za glavno obravnavo. Sodišču očita absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 10. točki 339. člena ZPP1, ker ni opravilo glavne obravnave, čeprav sta tožnika v tožbi predlagala, naj naslovno sodišče po opravljeni glavni obravnavi in izvedenih dokazih razsodi. Po pritožbenih navedbah je nadalje podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodbo izdal sodnik J. P., ki ni sodeloval na glavni obravnavi. V postopku ni bil udeležen, do izdaje sodbe je vodila postopek druga sodnica. Sodišču očita še zmotno uporabo materialnega prava 131. člena OZ2. Tožbeni zahtevek je utemeljen in dokazan z listinskimi dokazi. Kdor povzroči škodo, jo je dolžan povrniti. Zato bo moral toženec dokazati resnico na glavni obravnavi. Sodišče se je oprlo le na njegove navedbe. Škoda izvira iz njegovega nedopustnega ravnanja – z odvzemom površine parc. št. 000/2. Kdo mu je to omogočil in na kakšen način je dal v kataster zarisati drugačne meje in razlastiti tožnika, bo moral sam obrazložiti na glavni obravnavi. V odgovoru na tožbo zatrjuje neresnico. Tožnika pojasnjujeta, zakaj sta bila potrebna dva geodetska postopka v letu 2016, kdo je bil tam udeležen in zakaj terjata povračilo stroškov od toženca.

3. Toženec je po svoji pooblaščenki odgovoril na vročeno pritožbo. Predlaga zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe. Priglaša stroške z odgovorom na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožbeni zahtevek glasi na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR, ki je določen kot mejni znesek v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 343. člena ZPP). Sodba, izdana v takem sporu, se sme izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ne pa tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (prvi odstavek 458. člena ZPP). Odločilno je dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Izjema velja le v primeru, če je nepopolno ugotovljeno dejansko stanje posledica zmotne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 458. člena ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo brez razpisa naroka po ugotovitvi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti na podlagi pisnih dokazov in da nobena od strank ni pravočasno predlagala izvedbe naroka. Navedena odločitev, ki jo pritožba graja, je pravilna. V postopkih majhne vrednosti glavna obravnava ni obvezna. Sodišče lahko izda sodbo brez nje, čeprav so med strankama sporna dejanska vprašanja, če ugotovi, da jih je mogoče razjasniti že na podlagi predloženih listinskih dokazov. Za tako ravnanje mora biti izpolnjen še nadaljnji pogoj iz drugega odstavka 454. člena ZPP: da nobena od pravdnih strank ni zahtevala izvedbe naroka ne v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo ter v pravočasnih pripravljalnih vlogah. Po drugem odstavku 452. člena ZPP je v sporu majhne vrednosti poleg tožbe in odgovora na tožbo vsaki stranki dovoljena le še ena pripravljalna vloga, saj sta v tem postopku poudarjeni načeli pisnosti in ekonomičnosti. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka izrecno in določno zahtevala izvedbo naroka prepozno (šele v svoji drugi pripravljalni vlogi – red. št. 10), potem ko je v pravočasni prvi pripravljalni vlogi (red. št. 6) izrecno predlagala, naj sodišče rešuje zadevo na podlagi listinskih dokazov in dejanskega stanja, kot izhaja iz listin. Po ustaljeni sodni praksi, ki ima oporo tudi v teoriji3, mora biti v sporu majhne vrednosti zahteva za opravo naroka izrecno podana. Navedba tožnikov v tožbi, naj: „...sodišče po opravljeni glavni obravnavi in izvedenih dokazih razsodi“... temu kriteriju ne zadosti4. Poleg tega je tožeča stranka predlagala le listinske dokaze, ki v sporu majhne vrednosti ne terjajo izvedbe naroka, dokazov, ki bi se izvajali ustno, pa ne. Ker so bili izpolnjeni vsi pogoji za odločanje brez naroka po drugem odstavku 454. člena ZPP, absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 10. točki 339. člena ZPP sodišče ni zagrešilo.

7. Tudi absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 1. točki 339. člena ZPP ni. Ker glavna obravnava po povedanem v tem postopku ni bila potrebna, je očitek, da je sodbo izdal sodnik, ki ni opravil glavne obravnave, zgrešen. Celotno listinsko procesno gradivo je dokazno ocenil in o sporu odločil na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj, kot to dopušča prvi odstavek 450. člena ZPP.

8. Kolikor pa pritožba opozarja, da je procesna dejanja pred izdajo sodbe opravljala druga sodnica, je treba opozoriti na odredbo začasne predsednice sodišča na red. št. 13 spisa, iz katere izhaja, da je bil spis predodeljen drugemu sodniku zaradi boljše organizacije dela na sodišču na podlagi 60. in 61. člena Zakona o sodiščih ter spremembe letnega razporeda sodnikov.

9. Tožnika sta zoper toženca vložila odškodninsko tožbo. Od njega sta terjala povračilo geodetskih, notarskih in upravnih stroškov, ki sta jih imela z „vzpostavitvijo prejšnjega stanja glede lastništva in po kvadraturi na njuni parc. št. 000/2“. Sodišče je po pregledu predloženih listin ugotovilo, da sta tožnika na lastno pobudo in v zvezi z nepremičninami v njuni izključni lasti začela navedena geodetska postopka. Med zatrjevano škodo in ravnanjem toženca ni našlo vzročne zveze.

10. Toženec je ves čas postopka ugovarjal tudi pomanjkanje navedb o njegovem protipravnem ravnanju. Tožbeni očitki, da je bil toženec naročnik in pridobitelj protipravnega odvzema zemlje tožnikov5, so tudi po toženčevem ugovoru nerazumljivosti in nesklepčnosti tožbe ostali nejasni in nesklepčni. Pritožbeno naziranje, da bi moral toženec sam na obravnavi pojasniti vsebino svojega protipravnega ravnanja6, je zmotno. Za odškodninsko obveznost toženca bi morale biti po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje podane vse predpostavke iz 131. člena OZ: protipravno ravnanje toženca (in ne tretje osebe: tožbene navedbe kažejo npr. na morebitno protipravno ravnanje uslužbencev GURS), nastanek škode, vzročna zveza med protipravnim ravnanjem toženca in škodo ter krivda povzročitelja škode. Prve tri predpostavke mora zatrjevati in dokazovati tožnik in ne toženec, kot zmotno navaja pritožba. Če so podane prve tri predpostavke, pa toženec zatrjuje in dokazuje, da za nastalo škodo ni kriv.

11. Ker je tožba ostala nesklepčna, je sodišče pravilno uporabilo 131. člen OZ in tožbeni zahtevek zaradi pomanjkanja potrebnih predpostavk za odškodninsko obveznost toženca pravilno zavrnilo.

12. Odločitev je torej pravilna in ni obremenjena z uveljavljanimi niti z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbo je bilo treba zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (353. člen ZPP v zvezi petim odstavkom 458. člena ZPP).

13. Odločanje o pritožbenih stroških pritožnikov je odpadlo, ker jih nista priglasila. Izrek o priglašenih stroških toženca pa temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona.

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami 2 Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami 3 Primerjaj: Betetto, N., v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, 2006, stran 722 4 Primerjaj VSL I Cp 2828/2016 z dne 6. 3. 2017, tudi VSL I Cp 287/2017 z dne 6. 7. 2017, VSL I Cp 1589/2016 z dne 7. 9. 2016, VSL II Cp 3223/2016 z dne 3. 3. 2017 in druge 5 in to s pomočjo osebe na geodetski upravi, ki je samovoljno ponarejala javne listine, vrisovala v zemljiški kataster brez obravnav, pošiljala naznanilne liste na zemljiško knjigo in razlaščala lastnino tožnikov brez njune vednosti 6 kdo mu je to omogočil in na kakšen način je v kataster dal zarisati drugačne meje in razlastiti tožnika