Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Stališče sodnika, ki ga je zavzel v neki drugi prejšnji zadevi ni razumna podlaga za dvom v nepristranskost tega sodnika, kaj šele v nepristranskost sodišča.
Predlog se zavrne.
1. Pri Okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah je v teku pravdni postopek tožeče stranke zoper sedem toženk zaradi plačil zneskov 3.527,54 EUR, 2.480,81 EUR, 1.488,03 EUR, 2.656,86 EUR, 1.329,66 EUR, 3.501,35 EUR in 5.091,99 EUR s pripadki. Gre za plačilo stroškov izgradnje nove kotlovnice in stroškov ogrevanja.
2. Tožeča stranka je namesto pristojnega Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah predlagala določitev drugega sodišča (na primer Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici ali Okrajnega sodišča v Celju). Navedla je, da je tožeča stranka že pred tem vložila pri Okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah zoper iste stranke tožbo zaradi plačila stroškov upravljanja, tekočih, obratovalnih, investicijskih in drugih stroškov. Na poravnalnem naroku se je sodnica jasno opredelila do rešitve v zadevi s trditvijo, da je potrebno tožbeni zahtevek zavrniti, saj je Višje sodišče v Celju o pritožbi tožene stranke zoper sodbo Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah predhodno že odločilo v korist tožene stranke. Zato je tožeča stranka tožbo umaknila. V prejšnjih in v obravnavani zadevi gre za dejansko in pravno vprašanje, ali pomeni zamenjava stare kotlovnice za novo posel rednega upravljanja ali ga presega. Vnaprejšnja jasna opredelitev sodnice kaže na izrazito pristranskost in neenakopravno obravnavanje obeh strank. Pristojno sodišče je manjše sodišče, na pravdnem oddelku dela samo ena sodnica. Izločitev ene sodnice ima za posledico dodelitev zadeve v reševanje drugemu pristojnemu sodišču. Tožeča stranka pričakuje, da bo sodnica svojo pristranskost in vnaprejšnjo odločenost pokazala tudi v obravnavani zadevi. Presojanje posameznega primera pod vplivom nekega prejšnjega sodnikovega primera vzbuja pri tožeči stranki utemeljen dvom v objektivno nepristranskost pristojnega sodišča in sodnika.
3. Predlog ni utemeljen.
4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so zato podani drugi tehtni razlogi.
5. Tožeča stranka utemeljuje svoj predlog s trditvami, ki se tičejo samo enega sodnika pristojnega sodišča. Dvom glede posameznega sodnika je lahko samo podlaga za predlog za izločitev sodnika. Morebitna izločitev enega sodnika pa ni razlog za delegacijo po 67. členu ZPP (in tudi ne po 66. členu ZPP). Sicer pa stališče sodnika, ki ga je zavzel v neki drugi prejšnji zadevi ni razumna podlaga za dvom v nepristranskost tega sodnika, kaj šele v nepristranskost sodišča. Dodati je še, da zakon predvideva odprto sojenje, po 305. a členu ZPP pa je na poravnalnem naroku predvideno odprto razpravljanje o dejanskih in pravnih vidikih spora. Vrhovno sodišče zato zaključuje, da v predlogu tožeče stranke ni zaslediti tehtnih razlogov za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, kar je narekovalo zavrnitev predloga.