Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija se dopusti glede vprašanj: − ali je materialno pravo pravilno uporabljeno glede znižanja pogodbene kazni zaradi upoštevanja nesorazmerja med višino pogodbene kazni in višino denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, − ali je sodišče druge stopnje bistveno kršilo določbe postopka in zmotno uporabilo materialno pravo, ko je kot zahtevo za znižanje pogodbene kazni štelo navedbe toženca v prvostopenjskem postopku?
Revizija se dopusti glede vprašanj: − ali je materialno pravo pravilno uporabljeno glede znižanja pogodbene kazni zaradi upoštevanja nesorazmerja med višino pogodbene kazni in višino denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, − ali je sodišče druge stopnje bistveno kršilo določbe postopka in zmotno uporabilo materialno pravo, ko je kot zahtevo za znižanje pogodbene kazni štelo navedbe toženca v prvostopenjskem postopku?
1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženec dolžan plačati tožeči stranki v roku 15 dni pogodbeno kazen v višini 24.427,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zavrnilo je zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od prisojenega zneska za čas od 2. 4. 2010 do 1. 4. 2011. Sklenilo je, da je toženec dolžan tožeči stranki povrniti stroške postopka.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženca delno ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu delno spremenilo tako, da je znesek 24.427,30 EUR nadomestilo z zneskom 10.996,32 EUR, višji zahtevek (do 24.427,30 EUR) pa je zavrnilo. Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. V preostalem je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Tožeča stranka je vložila predlog za dopustitev revizije. V njem postavlja vprašanje, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavzelo stališče, da obstaja pravna praznina glede kriterijev za določitev višine pogodbene kazni za primer kršitve konkurenčne klavzule ter da je treba upoštevati sorazmernost obveznosti delavca in delodajalca. Zastavlja tudi vprašanje, ali je dopustno upoštevanje navedb toženca, ki so se nanašale na ugovor ničnosti konkurenčne klavzule zaradi nesorazmernosti dajatev, kot zadostno trditveno podlago za znižanje pogodbene kazni. Opozarja še na kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z nasprotjem v izreku sodbe pritožbenega sodišča. 4. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena ZPP dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.
5. Predlog je utemeljen.
6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so glede vprašanj, opredeljenih v izreku tega sklepa1, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP dopustilo.
1 Pri tem gre dejansko za smiselni povzetek prvega in drugega vprašanja v nekoliko drugačni oziroma skrajšani obliki.