Jedro

Presoja višine preživnine za mladoletna otroka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Po pravnomočni odločitvi, da je toženec dolžan od 01.03.2000 dalje plačevati za preživljanje mladoletnega sina pravdnih strank Al. M. 20.000,00 SIT mesečno in za preživljanje mladoletne hčere A. M. znesek 18.000,00 SIT mesečno, je sodišče z izpodbijano sodbo odločilo, da je za vsakega od otrok dolžan plačevati še 5.000,00 SIT na mesec, ali za A. M. skupno 25.000,00 SIT in za Al. M. skupno 23.000,00 SIT mesečno. Toženec se je proti taki odločitvi pritožil, vendar je sodišče druge stopnje njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Toženec vlaga revizijo z navedbo revizijskih razlogov po 370. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP-1999), pri čemer predlaga razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve v novo sojenje. Postopek je potekal v nasprotju z določbo 409. člena ZPP.

Mladoletnega A. M. bi moralo sodišče pozvati, da opravlja samostojna procesna dejanja ali da pooblasti mater, da ga zastopa. Sicer pa je sodbena obrazložitev v nasprotju z izvedenimi dokazi, pa tudi v nasprotju z zakonsko določbo, po kateri so starši dolžni prispevati k preživljanju otrok skladno z njihovimi potrebami in svojimi zmožnostmi. Ob preživninski obremenitvi v skupnem znesku 48.000,00 SIT namreč tožencu ostane premalo denarja za preživljanje lastne nove družine (v njej se mu je rodil otrok) in tudi za lastno preživljanje. Tožnica dela na črno, plačana je po 1.200,00 SIT na uro in od tega ne plačuje prispevkov in javnih dajatev. Prejema tudi otroške dodatke. Osnovnošolsko izobraževanje otrok je financirano iz javnih sredstev, zaradi česar tožnica s šolanjem otrok ni obremenjena. Pravdni stranki sta si kupili vsaka svoje stanovanje potem, ko sta prodali skupno stanovanje v Ljubljani. Toženčevo je večje in cenejše samo zato, ker ga je kupil na območju izven Ljubljane. Končno pa na premoženjsko stanje tožnice kaže tudi okoliščina, da je dne 25.04.2000 kupila osebni avtomobil. Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Po določbi prvega odstavka 409. člena ZPP mora sodišče otroku, ki je dopolnil 15 let, omogočiti, da kot stranka v postopku samostojno opravlja procesna dejanja, zakoniti zastopnik otroka pa sme opravljati dejanje v postopku le, dokler otrok ne izjavi, da sam prevzema pravdo (drugi odstavek navedene zakonske določbe). Ni sprejemljiva revizijska trditev, da je bila navedena zakonska določba v postopku kršena in je to vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve (prvi odstavek 339. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je namreč izhajalo iz dejstva, da je bila v fazi pritožbenega postopka mladoletnemu A. M. v skladu z določbo tretjega odstavka 410. člena ZPP vročena sodba, proti kateri je imel pravico vložiti pritožbo (ki je ni vložil), zaradi česar je bila morebitna kršitev določbe 409. člena ZPP odpravljena. Mladoletnemu A. M. je bilo s tem namreč naknadno omogočeno sodelovanje v postopku. Sicer pa izpodbijani sodbi tudi ni mogoče očitati zatrjevanih kršitev po določbi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Obrazložitev sodbe in njen izrek naj bi bila v nasprotju z izvedenimi dokazi. Dejstva namreč, ki so v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedena v podkrepitev določitve višine preživnine, izhajajo iz dokazov, ki so bili med postopkom izvedeni, vsebina dejanskih ugotovitev pa je z njimi skladna.

Višino prispevka za preživljanje otrok določi sodišče v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami (79. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). V postopku na nižjih stopnjah ocenjene potrebe otrok so del dejanskih ugotovitev, ki jih revizijsko ni mogoče izpodbijati (tretji odstavek 370. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je podrobno obrazložilo, kateri izdatki predstavljajo strošek za preživljanje mladoletne Al. v znesku 48.000,00 SIT na mesec in mladoletnega A. v znesku 59.000,00 SIT na mesec. Takšne ugotovitve tudi niso v nasprotju s splošno znanimi dejstvi o stroških, ki jih imajo starši s preživljanjem otrok. Pri tem je že v sodbi sodišča prve stopnje tehtno zavrnjena revizijska teza, da je osnovnošolsko izobraževanje zastonj. V sklop dejanskih ugotovitev spadajo tudi ugotovitve o premoženjskih zmožnostih tožnice in toženca. V postopku so bili zbrani vsi podatki o njunih mesečnih prejemkih (za toženca iz delovnega razmerja, za tožnico pa iz naslova nadomestila za brezposelne, otroških dodatkov in socialnega prejemka). Revizija v tej smeri izpodbija dejanske ugotovitve, med drugim pa s trditvijo, da tožnica dela na črno in da je kupila osebni avto, uveljavlja tudi nedovoljeno revizijsko novoto (372. člen ZPP). O okoliščini, da sta pravdni stranki prodali skupno stanovanje v Ljubljani in kupili vsaka svoje stanovanje, sodbi nižjih sodišč vsebujeta potrebne razloge, pri tem pa je ta okoliščina pri določitvi višine preživnine dobila primerno (manjšo) težo. Neutemeljeno revizijo je bilo treba zavrniti po določbi 378. člena ZPP.