Jedro

Zoper plačilni nalog iz 34. člena ZST-1 je dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo (prvi odstavek 34.a člena ZST-1). Ustavno skladna razlaga te določbe dopušča presojo odmerjene višine sodne takse tudi iz v ugovoru zoper plačilni nalog navedenih razlogov, ki se nanašajo na določeno vrednost predmeta postopka za odmero sodne takse.

Pri ugotovitvenih in nedenarnih zahtevkih je vrednost spornega predmeta vezana na vrednost interesa, ki ga tožnik zasleduje s posamezno tožbo.

Pri tožbi na ugotovitev obstoja prerekane terjatve je treba upoštevati obseg tožnikovega pričakovanega poplačila iz stečajne mase. Tožničino poplačilo v stečajnem postopku nad prvo toženko je odvisno od višine razpoložljivih sredstev razdelitvene mase ter sorazmernega poplačila drugih prijavljenih in priznanih terjatev preostalih stečajnih upnikov. Zato vrednost ugotovitve terjatve ne more pomeniti realnega ekonomskega ekvivalenta njenega zneska. Smisel opredelitve vrednosti spornega predmeta je namreč v tem, da se realno oceni ekonomski pomen spora.

Izrek

I. Pritožbi zoper popravni sklep z dne 6. 2. 2024 se ugodi in se izpodbijani popravni sklep razveljavi.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 19. 12. 2023 se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru zoper plačilni nalog z dne 20. 12. 2022 ugodi in se ta plačilni nalog razveljavi, višina sodne takse za redni postopek pa se odmeri po tar. št. 1111 ZST-1 v znesku 3.885 EUR.

Obrazložitev

1. Tožnica je v stečajnem postopku nad prvo toženko prijavila terjatve v skupnem znesku 2.528.494,98 EUR. Stečajna upraviteljica je prerekala tožničine terjatve v skupnem znesku 1.341.131,31 EUR, druga in tretja toženka ter četrti toženec pa so prerekali tožničine terjatve v celotni višini. Tožnica zato v tej pravdi v skladu s prvim odstavkom 300. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju zahteva ugotovitev obstoja njenih prijavljenih terjatev. Tožnica je v tožbi glede zahtevka zoper vse štiri toženke in toženca za ugotovitev obstoja prerekanih terjatev 1.341.131,31 EUR kot vrednost spornega predmeta navedla znesek 134.113 EUR, glede zahtevka zoper prvo in drugo toženko ter tretjega toženca za ugotovitev obstoja prerekanih terjatev 1.187.363,17 EUR pa vrednost spornega predmeta 118.736 EUR.

2. Sodišče prve stopnje je tožnici s plačilnim nalogom XI Pg 1752/2022 z dne 20. 12. 2022 sodno takso v višini 6.525 EUR odmerilo glede na vrednost spornega predmeta v višini 2.528.494,48 EUR. S sklepom z dne 19. 12. 2023 je zavrglo tožničin ugovor zoper plačilni nalog z dne 20. 12 2022. S "popravnim" sklepom z dne 6. 2. 2024 pa je sklenilo, da se sklep z dne 19. 12. 2023 spremeni tako, da se izrek glasi: "Tožničin ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse opr. št. XI Pg 1752/2022 z dne 20. 12. 2022 se zavrne."

3. Tožnica je vložila pritožbo tako zoper sklep z dne 19. 12. 2023 kot zoper popravni sklep z dne 6. 2. 2024. Predlagala je spremembo izpodbijanih sklepov tako, da se ugovoru zoper plačilni nalog v celoti ugodi. Podredno je predlagala razveljavitev izpodbijanih sklepov in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

Glede pritožbe zoper sklep z dne 19. 12. 2023

5. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom z dne 19. 12. 2023 tožničin ugovor zoper plačilni nalog z dne 20. 12 2022 kot prepoznega zavrglo. Ugotovilo je, da je bil plačilni nalog tožnici vročen 22. 12. 2022, ugovor pa je tožnica vložila 9. 1. 2023, kar naj bi bilo po preteku osemdnevnega ugovornega roka.

6. Tožnica v pritožbi pravilno opozarja, da je ugovor vložila pred iztekom osemdnevnega ugovornega roka. Kot je razvidno iz vročilnice, pripete k list. št. 10 spisa, je bil tožnici plačilni nalog vročen 31. 12. 2022 in ne 22. 12. 2022, kot je to ugotovilo prvostopenjsko sodišče. Osemdnevni rok za ugovor zoper plačilni nalog je tako pričel teči 1. 1. 2023 in se je (ker je bil zadnji dan roka nedelja) iztekel v ponedeljek 9. 1. 2023. Ugovor zoper plačilni nalog, ki ga je tožnica 9. 1. 2023 poslala priporočeno po pošti, je tako pravočasen, kar je prvostopenjsko sodišče ugotovilo že samo v 3. točki obrazložitve "popravnega" sklepa.

Glede pritožbe zoper sklep z dne 6. 2. 2024

7. Zoper plačilni nalog iz 34. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) je dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo (prvi odstavek 34.a člena ZST-1). Ustavno skladna razlaga te določbe dopušča presojo odmerjene višine sodne takse tudi iz v ugovoru zoper plačilni nalog navedenih razlogov, ki se nanašajo na določeno vrednost predmeta postopka za odmero sodne takse. Po presoji pritožbenega sodišča je pritožbeni očitek, da je prvostopenjsko sodišče sodno takso odmerilo od nepravilne vrednosti spornega predmeta, utemeljen.

8. Način določitve vrednosti spornega predmeta, ki se vzame kot podlaga za odmero takse, določa ZST-1 v 4. poglavju (19. do 32. člen). Tam je določeno, da se sodne takse plačujejo od vrednosti zahtevka oziroma predmeta, če je ta ocenljiv, oziroma od vrednosti, določene po zakonu. Če vrednosti predmeta postopka ni mogoče določiti v skladu z določbami 19. do 29. člena ZST-1, se določi po prostem preudarku ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, predvsem obsega in pomena predmeta ter premoženja in dohodkov strank (prvi odstavek 30. člena ZST-1). V kolikor se sodišču pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, sodišče po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri (prvi odstavek 31. člena ZST-1). Po drugem odstavku 44. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je takrat, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi.

9. Pri ugotovitvenih in nedenarnih zahtevkih je vrednost spornega predmeta vezana na vrednost interesa, ki ga tožnik zasleduje s posamezno tožbo. Pritožnica utemeljeno opozarja, da je v obravnavanem primeru njen interes v pričakovanem bodočem poplačilu njenih prerekanih terjatev. Pri tožbi na ugotovitev obstoja prerekane terjatve je treba upoštevati obseg tožnikovega pričakovanega poplačila iz stečajne mase. Tožničino poplačilo v stečajnem postopku nad prvo toženko je odvisno od višine razpoložljivih sredstev razdelitvene mase ter sorazmernega poplačila drugih prijavljenih in priznanih terjatev preostalih stečajnih upnikov. Zato vrednost ugotovitve terjatve ne more pomeniti realnega ekonomskega ekvivalenta njenega zneska. Smisel opredelitve vrednosti spornega predmeta je namreč v tem, da se realno oceni ekonomski pomen spora. Čeprav je višina poplačila terjatev stečajnih upnikov znana šele ob zaključku stečajnega postopka po popolni razdelitvi stečajne mase, je tožnica v obravnavanem primeru utemeljila, v kakšnem obsegu lahko pričakuje poplačilo svoje terjatve.

10. Tožnica je v tožbi navedla dovolj podatkov, na podlagi katerih je mogoče sklepati o približni vrednosti razpoložljive razdelitvene mase, ki bo na voljo za poplačilo terjatev stečajnih upnikov ter v kakšnem deležu bo glede na terjatve preostalih stečajnih upnikov lahko iz razdelitvene mase prejela poplačilo svojih terjatev. Tako je navedla, da je v stečajnem postopku nad prvo toženko prijavila nezavarovane navadne terjatve v skupnem znesku 2.528.494,98 EUR. Oceno splošne razdelitvene mase (oceno vrednosti stečajne mase od katere je odštela znesek ocenjenih stroškov in prednostnih terjatev) je podala na podlagi podatkov iz rednega poročila stečajne upraviteljice z dne 26. 10. 2022 in otvoritvenega poročila z dne 25. 4. 2022. Vrednost celotne stečajne mase naj bi znašala približno 2.000.000 EUR. Pri tem je izhajala iz ocene vrednosti unovčene in neunovčene stečajne mase, ki jo je podala stečajna upraviteljica. Vrednost splošne stečajne mase pa je tožnica ocenila na približno 1.500.000 EUR, od česar je odštela še predvidene stroške stečajnega postopka (250.000 EUR) ter znesek prednostnih terjatev (241.491,00 EUR), kot je to ocenila tudi upraviteljica v svojem rednem poročilu z dne 26. 10. 2022. Za poplačilo navadnih nezavarovanih terjatev (kamor spadajo tudi tožničine prerekane terjatve) tako ostane še okoli 1.000.000 EUR. Tožnica je pojasnila, da je tožničin delež poplačila prerekanih terjatev odvisen od razpleta pravdnih postopkov za ugotovitev obstoja prerekanih terjatev drugih stečajnih upnikov, pri čemer tudi v primeru, da druga in tretja toženka v celoti propadeta s svojima zahtevkoma za ugotovitev obstoja svojih prerekanih terjatev, bi se iz splošne razdelitvene mase poplačale navadne nezavarovane terjatve v skupni višini okoli 10.000.000 EUR. Zato tožnica vrednost spornega predmeta ocenjuje v višini 10% prerekanih terjatev, ki so predmet tega spora.

Sklepno

12. Sodna taksa se za redni postopek pred sodiščem prve stopnje odmeri po količniku 3,0 v razmerju do takse, določene v 16. členu ZST-1 glede na vrednost spornega predmeta (tar. št. 1111). To pomeni, da sodna taksa s količnikom 1,0 v tej zadevi glede na vrednost spornega predmeta (252.849 EUR) znaša 1.295 EUR, za redni postopek pa trikratnik tega zneska, torej 3.885 EUR.

13. Pritožbeno sodišče je zato v skladu s 3. točko 365. člena ZPP tožničinima pritožbama ugodilo in izpodbijani "popravni" sklep z dne 6. 2. 2024 razveljavilo, izpodbijani sklep z dne 19. 12. 2023 pa spremenilo tako, da je tožničinemu ugovoru zoper plačilni nalog z dne 20. 12. 2022 ugodilo in ta plačilni nalog razveljavilo, višino sodne takse za redni postopek pa odmerilo po tar. št. 1111 ZST-1 v znesku 3.885 EUR. V skladu z določbo tretjega odstavka 34.a člena ZST-1 in upoštevaje novo višino sodne takse, bo moralo sodišče prve stopnje po prejemu tega sklepa tožnici izdati in skupaj s sklepom vročiti še nov nalog za plačilo sodne takse.

14. Pritožnica pritožbenih stroškov ni priglasila, zato je odločanje o njih odpadlo.

15. O pritožbi zoper sklep je na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP odločila sodnica posameznica.

Zveza:

1Glej sklep VSL I Cpg 202/2017 z dne 19. 4. 2017.

2Tako tudi sklep VSL I Cpg 21/2021 z dne 28. 1. 2021.

3Prim. VSM sklep I Cpg 149/2016 z dne 6. 5. 2016.

4Prim. Odločbo Ustavnega sodišča RS Up-478/03-8 z dne 14. 4. 2005.

5Zakon o duševnem zdravju, Uradni list RS, št. 77/2008, s kasnejšimi spremembami.

6Glej npr. sklepe tukajšnjega sodišča (na katere opozarja pritožba) I Cp 1905/2012 z dne 4. 7. 2012, I Cp 296/2014 z dne 29. 1. 2014 in I Cp 3377/2016 z dne 3. 1. 2017.

Pri tem je tožnica povzela podatke iz rednega poročila upraviteljice z dne 26. 10. 2022, kjer je stečajna upraviteljica med drugim navedla, da vrednost stečajne mase, ki še ni unovčena, sestoji iz opredmetenih osnovnih sredstev v višini 1.252.946,80 EUR po likvidacijski vrednosti; terjatev do kupcev, nastalih do začetka stečaja v višini 848.940 EUR in 88.241,63 EUR nastalih v stečaju; terjatev za dana posojila v višini 10.741,20 EUR; in poslovnega deleža v A., d. o. o., v višini 50.000 EUR.

Tožnica je na primer pojasnila, da (neunovčene) terjatve do kupcev v višini 848.940,24 EUR sodijo v posebno stečajno maso ter zakaj obstajajo le omejene možnosti za njihovo izterjavo.

Druga in tretja toženka v ločenih pravdah uveljavljata ugotovitev obstoja prerekanih terjatev v skupni višini 27.400.000 EUR.

Prvostopjsko sodišče za izdajo popravnega sklepa v dani situaciji ni imelo podlage v zakonu.

Zveza:

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 31, 31/1, 34a, 34a/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 44, 44/2 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 300, 300/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.