Jedro

Dokazno breme, da je predlog vložen pravočasno, je skladno z določbo 265. člena ZUP na strani predlagatelja postopka, ki mora v predlogu za obnovo postopka verjetno izkazati okoliščine, na katere opira predlog, in okoliščine, da je bil predlog podan v zakonskem roku.

Navzven zaznavne okoliščine, iz katerih izhaja, da poteka gradnja, same po sebi ne zadostujejo za ugotovitev, da je predlagatelj obnove vedel za izdajo gradbenega dovoljenja, pač pa je potrebna še dokazna ocena, zakaj je na podlagi vseh ugotovljenih dejstev mogoče sklepati o tem, da je predlagatelj obnove vedel za izdajo gradbenega dovoljenja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravna enota Radovljica, kot prvostopenjski upravni organ, je s sklepom št. 351-374/2006-57 z dne 23. 9. 2013, ugodila predlogu A.A. in dovolila obnovo postopka, ki je bil končan z odločbo Upravne enote Radovljica, št. 351-192/2006-7 z dne 30. 6. 2006, s katero je bila investitorju B. d.o.o. dovoljena odstranitev obstoječih objektov na parc. št. 499/6 in 499/8, obe v k.o. … in nadomestna gradnja poslovno trgovskega objekta „Supermarket C.“ na parc. št. 499/3, 499/4, 499/6, 499/7, 499/8, 501/9 in 501/20, vse v k.o. … in sicer v tem obsegu, da se v postopek kot stranka vključi predlagatelj obnove postopka (1. točka izreka). V 2. točki izreka je bilo odločeno, da se zadrži izvršitev gradbenega dovoljenja št. 351-192/2006-7 z dne 30. 6. 2006; v 3. točki, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa in v 4. točki, da stroški postopka v zvezi z izdajo tega sklepa niso nastali.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je predlagatelj dne 7. 9. 2006 vložil predlog za obnovo postopka, na podlagi tretjega odstavka 70. člena Zakona o graditvi objektov, zaradi napačno prikazanega vplivnega območja. Navedel je, da je lastnik mejnih parcel 504/2 in 505/2, obe v k.o. ..., in da vplivno območje javnega programa sega na območje njegove lastnine, je moteče za njegovo hišo, zanj in njegovo družino. Dne 20. 9. 2006 je upravnemu organu predložil strokovno mnenje o vplivih na okolje za pridobitev statusa stranskega udeleženca, št. 102/1-2006, ki ga je 18. 9. 2006 izdelal Č. d.o.o. iz ...

3. Prvostopenjski organ je v ponovljenem postopku odločanja ugotovil, da je bil predlog za obnovo postopka, ki je bil vložen 7. 9. 2006, pravočasen. Upošteval je določbo 5. točke prvega odstavka 263. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ter v prejšnjih in v tem postopku pridobljena dokazila, ki so dokazovala, kdaj se je predlagatelj obnove postopka seznanil z obstojem upravnega dovoljenja.

4. Drugostopenjski upravni organ je zavrnil pritožbo družbe B. d.o.o., investitorja gradnje, zoper sklep o dovolitvi obnove. V izpodbijani odločbi je kronološko navedel podatke o dosedanjem poteku odločanja o predlogu obnovo postopka. Ugotovil je, da je bilo v zadevi kot sporno izpostavljeno vprašanje, ali je bil predlog za obnovo postopka v danem primeru vložen pravočasno, oziroma ali je tožnik za izdano gradbeno dovoljenje izvedel pred 7. 8. 2006, saj je predlog za obnovo postopka vložil 7. 9. 2006. 5. Sklenil je, da je bila odločitev prvostopenjskega organa pravilna in zakonita. Pojasnil je, da kot ključen datum za ugotavljanje pravočasnosti predloga za obnovo postopka šteti dan, ko se je predlagatelj obnove pri prvostopenjskem organu pozanimal (dne 7. 8. 2006), kar potrjujejo listine upravnega spisa. Investitor je želel s sklicevanjem na okoliščine danega primera dokazati, da je predlagatelj že pred tem dnem, sredi julija 2006, ali vsaj 5. 8. 2007 ali 6. 8. 2007, vedel za obstoj gradbenega dovoljenja, vendar iz vseh listin zadeve in izjav ni mogoče ugotoviti okoliščine, na katero bi se lahko oprla ugotovitev, da se je predlagatelj z gradbenim dovoljenjem seznanil že pred 7. 8. 2006. Predpostavka namreč, da je mogoče iz navzven vidnih okoliščin vedeti (kot na primer gradnja ali rušenje), da je bilo gradbeno dovoljenje izdano, ni mogoča. Na takšno stališče se je že postavilo upravna sodna praksa, da iz katere izhaja, da širitev presoje pravočasnosti na čas obstoja dejstev, na podlagi katerih bi predlagatelj lahko sklepal na izdano gradbeno dovoljenje, v ZUP nima podlage (enako v sodbi IV U 570/2012). Smiselno enako izhaja iz sodbe Upravnega sodišča v tej zadevi. Tako iz listin zadeve v obravnavani zadevi ne izhaja, da je predlagatelj obnove postopka za izdano dovoljenje vedel pred 7. 8. 2006, zato je bil dne 7. 9. 2006 vložen predlog pravočasen. Pritožbeni organ je zavrnil pritožbeno navedbo, da izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov za odločitev, ker ti razlogi izhajajo iz obrazložitve. V zvezi z dvomom pritožnika, ki se nanaša na odsotnost predlagatelja obnove do 5. 8. 2006, ki ni utemeljen z nobenimi dejstvi, je drugostopenjski organ pojasnil, da iz nobenih listin ne izhaja podatek o seznanitvi predlagatelja z obstojem gradbenega dovoljenja. Kot neutemeljenega je zavrnil tudi pritožbeni ugovor, da iz izpodbijanega sklepa ni razviden obseg obnove postopka, ker to jasno izhaja iz 1. točke njegovega izreka. Prav tako ima zadržanje izvršitve gradbenega dovoljenja podlago v določbi drugega odstavka 272. člena ZUP, ostale pritožbene ugovore pa je zavrnil kot neupoštevne.

6. Tožnik izpodbijani odločitvi oporeka in navaja, da je izpodbijani sklep neobrazložen in ga ni mogoče preizkusiti. Sklicuje se na določbo 228. in 214. člena ZUP in pojasnjuje, da za obrazložitev sklepa ne zadošča zgolj navajanje določenih dejstev in dejanj v postopku ter citiranje predpisov, ampak je za odločitev treba navesti razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločbo. Takšnih razlogov citirani sklep ne vsebuje, zato preizkus njegove pravne pravilnosti ni mogoč, kar predstavlja absolutno procesno kršitev na podlagi 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

7. Bistvena kršitev določb je podana tudi zato, ker tožena stranka v ponovljenem postopku ni upoštevala določbe tretjega odstavka 251. člena ZUP, po kateri mora prvostopenjski organ upoštevati navodila in stališča drugostopenjskega organa. V tej zvezi je podan razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in posledično napačne uporabe določb ZUP. Navaja tudi, da je predlagatelj neposredni sosed oziroma mejaš predmetnega gradbišča in je bil sredi julija 2006 seznanjen z dejstvom, da pritožnik na tem gradbišču izvaja gradbena dela. Sklicuje se na določbo 263.člena, v povezavi v drugim odstavkom 229. člena ZUP in navaja, da je treba določila razlagati v smislu preprečevanja zlorabe pravic in zavlačevanja postopka s strani stranskih udeležencev.

8. Osrednje vprašanje izpodbijanega sklepa je, ali je predlagatelj predlog za obnovo postopka vložil pravočasno, ali ne. S stališčem prvostopenjskega organa se tožnik ne strinja, ker ga listine upravnega spisa ne potrjujejo. Iz odgovora na pritožbo predlagatelja nesporno izhaja, da je bil predlagatelj že v mesecu juliju seznanjen s potekom gradnje na gradbišču, to dejstvo pa je dokazano tudi zato, ker je v tem obdobju predlagatelj od investitorja zahteval, da od njega odkupi njegovo zemljišče. Do sklenitve prodajne pogodbe ni prišlo zaradi nerazumno visoke odmene za nepremičnino. V dosedanjem postopku predlagatelj dejstvu, da je bila gradbiščna tabla na gradbišču nameščena v mesecu juliju 2006 ni oporekal, zaradi česar je to dejstvo šteti kot nesporno in dokazano, kar velja seveda toliko bolj zaradi tega, ker predlagateljevo zemljišče meji na območje, kjer so se izvajala gradbena dela. Poudarja tudi dejstvo, da so predlagatelja na dan, ko je vpogledal v upravni spis, zanimale samo še podrobnosti glede odmikov in lege objektov na zemljiščih, ni pa ga zanimala sama izdaja gradbenega dovoljenja. Če bi predlagatelj v obstoj gradbenega dovoljenja takrat dvomil, bi se zagotovo obrnil za gradbeno inšpekcijo. Dvom v resničnost zatrjevanih okoliščin na strani predlagatelj pa zbuja tudi dejstvo, da je predlagatelj invalid in na invalidskem vozičku. Postavlja se vprašanje oziroma dvom v njegovo izjavo, da naj bi se do 5. 8. 2006, šest tednov nahajal na jadranju. Drugo vprašanje je, kako se je predlagatelj sam peljal oziroma vrnil z avtom domov. Nadalje so nerazjasnjene okoliščine glede tega, zakaj mu žena in otroci niso povedali, da se na sosednjem zemljišču že izvajajo dela. Po pregledu vseh izjav, ki so bile tekom postopka podane, ali s strani predlagatelja, ali s strani oseb, ki jih je predlagal predlagatelj in so bile zaslišane kot priče, je mogoče zaključiti, da predlagatelj ni uspel z gotovostjo izkazati, da je bil predlog za obnovo postopka vložen pravočasno. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi kot nezakonit in ga po izvedbi vseh s strani tožnika predlaganih dokazov nadomesti z lastno odločitvijo oziroma podrejeno izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v postopek ponovnega odločanja. Predlaga povrnitev stroškov postopka.

9. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

K I. točki izreka:

10. Tožba ni utemeljena.

11. Po pregledu izpodbijanega sklepa in listin upravnega spisa sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in skladen z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa odločitev pojasnil prvostopenjski organ, in z razlogi, s katerimi je zavrnil pritožbene ugovore drugostopenjski organ, ter se nanje tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), zgolj v pojasnilo pa dodaja:

12. V zadevi ni sporno, da je predlagatelj vložil predlog za obnovo postopka iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP, po kateri se postopek obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena, ni bila dana možnost udeležbe v postopku. V tem primeru stranka lahko predlaga obnovo postopka samo v enem mesecu od dneva, ko je izvedela, da je bila odločba (gradbeno dovoljenje Upravne enote Radovljica, št. 351-192/2006-7 z dne 30. 6. 2006) izdana (5. točka prvega odstavka 263. člena ZUP). V obravnavanem primeru je predlagatelj vložil predlog za obnovo postopka 7. 9. 2006, kar med strankama ni sporno, sporno pa je, ali je bil vložen pravočasno, če je predlagatelj za gradbeno dovoljenje izvedel 7. 8. 2006 ali kasneje.

13. V obravnavani zadevi je bila izpodbijana odločitev sprejeta v ponovljenem postopku odločanja, v katerem se je dokazovala pravočasnost vložitve predloga za obnovo postopka. Ker datum vložitve predloga za obnovo postopka ni sporen, je bilo treba v ponovljenem postopku odločanja ugotoviti, kdaj je predlagatelj uvedbe postopka obnove postopka izvedel za izdano gradbeno dovoljenje. To je dejansko vprašanje, dokazno breme, da je predlog vložen pravočasno, pa je skladno z določbo 265. člena ZUP na strani predlagatelja postopka, ki mora v predlogu za obnovo postopka verjetno izkazati okoliščine, na katere opira predlog, in okoliščine, da je bil predlog podan v zakonskem roku.

14. V obravnavani zadevi iz listine številke 3 priloženega upravnega spisa izhaja (uradni zaznamek z dne 7. 8. 2006), da je bil predlagatelj obnove postopka dne 7. 8. 2006 seznanjen z izdajo gradbenega dovoljenja, katerega obnovo predlaga. Gre za datum, ki sta ga oba upravna organa pri svoji odločitvi, da je bil predlog za obnovo postopka vložen v enomesečnem roku iz 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP, upoštevala kot datum seznanitve z izdajo gradbenega dovoljenja.

15. Po presoji sodišča je pravilna ugotovitev upravnih organov, da tožnik v obravnavani zadevi ni izkazal, da predlagatelj predloga za obnovo postopka ni vložil v zakonskem enomesečnem roku. V primeru ko postane sporno, ali je bil predlog vložen pravočasno, mora namreč takšna ugotovitev temeljiti na presoji izvedenih dokazov, s katerimi predlagatelj izkazuje pravočasnost vloženega predloga in tistih, iz katerih izhaja nasprotno. V obravnavanem postopku je prvostopenjski organ izvedel vse predlagane dokaze in se do njih tudi opredelil. To presojo je dopolnil in povzel v obrazložitev izpodbijane odločbe tudi drugostopenjski organ, ki je tožniku pojasnil tudi, zakaj ne more upoštevati ugovorov, da je predlagatelj za izdano gradbeno dovoljenje izvedel pred ključnim datumom 7. 8. 2006. Zavrnitev teh ugovorov temelji na ugotovitvi, da z ugovori, da je predlagatelj ves čas vedel, da se izvajajo gradbena dela, tožnik ne more biti uspešen. Ta ugotovitev, s katero soglaša tudi sodišče, namreč temelji na že uveljavljeni sodni praksi. Tako je Upravno sodišče v zadevi I U 1325/2010 zavzelo stališče, da „ navzven zaznavne okoliščine, iz katerih izhaja, da poteka gradnja, same po sebi ne zadostujejo za ugotovitev, da je predlagatelj obnove vedel za izdajo gradbenega dovoljenja, pač pa je potrebna še dokazna ocena, zakaj je na podlagi vseh ugotovljenih dejstev mogoče sklepati o tem, da je predlagatelj obnove vedel za izdajo gradbenega dovoljenja. Navedeno pa ne pomeni, da so te okoliščine pravno nepomembne. Tako, kot mora organ oceniti, zakaj na podlagi ugotovljenih dejstev sklepa, da je predlagatelj obnove vedel za izdajo gradbenega dovoljenja, mora ob oceni, da kljub navzven zaznavnim okoliščinam, iz katerih izhaja gradnja (v obravnavanem primeru je to postavitev gradbiščne table, postavitev gradbene ograje, obseg gradnje), ni vedel za izdajo gradbenega dovoljenja, obrazložiti, zakaj to meni. Za vsakega posameznega predlagatelja obnove je torej bistvena presoja, katere okoliščine je zaznal in ali se je iz njih lahko seznanil z izdanim gradbenim dovoljenjem. “

16. Iz razlogov navedenih v prejšnji točki obrazložitve, sodišče zavrača tožbeni ugovor, da izpodbijani sklep ni obrazložen in da ni mogoč preizkus njegove pravilnosti. Zavrača tudi tožbeni ugovor, da iz odgovora na pritožbo (listovna št. 9 upravnega spisa) izhaja, da je bil predlagatelj že v mesecu juliju 2006 seznanjen z izvajanjem gradbenih del. Gre za ugovor, ki v obravnavanem primeru, glede na rezultat izvedenega dokaznega postopka, ni relevanten in do katerega se je v izpodbijanem sklepu opredelil tudi prvostopenjski organ. Iz razlogov obrazloženih v 15. točki obrazložitve sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, da je za gradnjo predlagatelj obnove postopka moral vedeti tudi kot sosed mejaš. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil del dokaznega postopka namenjen tudi ugotovitvi, ali se je imel predlagatelj postopka s podatkom o izdaji gradbenega dovoljenja možnost seznaniti z ogledom gradbišča in gradbiščne table. Ker v tem postopku ni bilo izkazano, da je bilo v relevantnem času gradbišče opremljeno v skladu s tretjim odstavkom 82. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, da se je predlagatelj z izdajo gradbenega dovoljenja lahko seznanil z ogledom gradbiščne table.

17. Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Sodišče je odločitev sprejelo na seji, saj tožniki navajajo dejstva in dokaze, ki so že bili del dokazne presoje prvostopenjskega upravnega organa, drugi tožbeni in dokazni predlogi, pa za obravnavo zakonitosti in pravilnosti izpodbijane odločitve niso upoštevni.

K II. točki izreka:

18. Kadar sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).