Jedro

Sklep o izvršbi spada med odločbe, ki se naslovniku vročajo osebno. Osebna vročitev se opravi tako, da če se tisti, ki mu je treba pisanje vročiti, ne najde v stanovanju, se pisanje vroči tako, da se izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, ki so ga dolžnik sprejeti.

Skupno gospodinjstvo namreč ni le ekonomska, temveč tudi življenjska skupnost, torej morajo člani skupnega gospodinjstva živeti skupaj in skupaj zadovoljevati življenjske potrebe. Dejstva, da imata enoten način ogrevanja, skupen nabiralnik in smetnjake, da so določene položnice naslovljene nanj, druge pa nanjo, ker imata tako ureditev še od tedaj, ko sta bila poročena, ter da B. B. dolžniku občasno kaj skuha oziroma da dolžnik pride, če mu kaj zmanjka, ne zadoščajo za zaključek, da živita v skupnem gospodinjstvu. Enako velja za okoliščino, da etaže v notranjem delu hiše niso popolnoma ločene med seboj in lahko stanovalci v posamezno nadstropje prihajajo in odhajajo po stopnišču. Vse navedeno kaže le na to, da dolžnik in B. B., kljub temu, da sta nekdanja zakonca, nista povsem sprta in da sta uspela najti način, kako ločeno bivati v isti stanovanjski hiši. Da med dolžnikom in B. B. ni takšne tesne bivanjske povezanosti, da bi šlo za člana istega gospodinjstva, nenazadnje izhaja tudi iz izpovedi B. B., ki je v zvezi z vročitvijo sklepa o izvršbi zaslišana na naroku izpovedala, da je bila tistega dne v odhajanju, ko jo je poštar vprašal, če bo podpisala za B. Navedeno namreč kaže na to, da je tudi vročevalec ob vročanju sklepa o izvršbi vedel oziroma bil seznanjem z dejstvom, da vročanje sodnih pisanj za dolžnika po B. B. ni bil ustaljen način vročanja.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v točki I. izreka spremeni tako, da se predlogu dolžnika A. B. ugodi in se razveljavi potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 21. 9. 2017, v ostalem pa se pritožba zavrne in sklep v točki II. izreka potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I. izreka zavrnilo predlog dolžnika z dne 1. 2. 2018 za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 21. 9. 2017, v točki II. izreka pa je sklenilo, da dolžnik sam nosi stroške, nastale s predlogom z dne 1. 2. 2018 za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti.

2. Proti sklepu se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje dolžnik po pooblaščencu. Priglaša stroške pritožbe.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

6. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločalo o predlogu dolžnika za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 21. 9. 2017. Pravno podlago za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa vsebuje 42. člen ZIZ, ki sicer govori le o potrdilu o izvršljivosti, vendar pa se uporablja tudi za potrdilo o pravnomočnosti. Potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe se na predlog stranke razveljavi, če stranka dokaže, da je bila sodna odločba nepravilno vročena.

7. Sklep o izvršbi spada med odločbe, ki se naslovniku vročajo osebno (prvi odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Osebna vročitev se opravi tako, da če se tisti, ki mu je treba pisanje vročiti, ne najde v stanovanju, se pisanje vroči tako, da se izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, ki so ga dolžnik sprejeti (prvi odstavek 140. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Če takšna vročitev ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka (tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. V predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi je dolžnik zatrjeval, da mu sklep o izvršbi ni bil nikoli vročen, saj ga je vročevalec vročil njegovi bivši zakonski partnerki B. B., s katero sta razvezana že od 10. 8. 1990. Pojasnil je, da sicer živita na istem naslovu, vendar imata ločeni gospodinjstvi in živita vsak v svoji stanovanjski enoti, ne živita torej v ekonomski ali drugi skupnosti. Bivša partnerka je podpisala vročilnico in pisanje prevzela, vendar dolžniku sklepa vse do 25. 1. 2018, ko mu ga je pustila pred vrati njegovega stanovanja, ni izročila. Predlagal je svoje zaslišanje, zaslišanje prič B. B. in C. C., postavitev izvedenca grafologa ter predložil razvezno sodbo in izjavo B. B. 9. Upnik je dolžnikovemu predlogu nasprotoval in v odgovoru nanj navedel, da četudi je dolžnik že toliko let razvezan in naj bi bilo pisanje vročeno njegovi bivši partnerki, to ne vpliva na pravilno vročanje. Dolžnik bi moral poskrbeti za ločeno označbo poštnega predalčnika, iz katerega bi izhajalo, da ima ločeno gospodinjstvo. Če tega ni storil, takšna opustitev ne more vplivati na pravilno vročanje. Sklep o izvršbi je bil izdan tudi zoper dolžnikovo hči, ki živi na istem naslovu in je pravočasno ugovarjala, zato je malo verjetno, da dolžnik o sklepu ni bil pravočasno obveščen. Dolžnik tudi ni predložil nobenega dokazila, da dejansko ne živi v istem gospodinjstvu s svojo bivšo ženo.

10. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil sklep o izvršbi vročan na naslovu Cesta 63, in da je glede na vsebino dolžnikovega predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti ter upnikovega odgovora na dolžnikov predlog sporno, ali sta dolžnik in njegova nekdanja žena v času vročitve sklepa o izvršbi na naslovu Cesta 63 živela v skupnem gospodinjstvu ali v ločenem gospodinjstvu. Zaradi odločitve o predlogu dolžnika je opravilo narok in na njem zaslišalo dolžnika ter priči B. B. in C. C. Zaključilo je, da dolžnik in B. B. kot skupnost posameznikov stalno prebivata skupaj in skupaj porabljata dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb in torej živita v skupnem gospodinjstvu in sta živela v skupnem gospodinjstvu tudi 2. 10. 2017, v času vročitve sklepa o izvršbi z dne 21. 9. 2017. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je takšen materialnopravni zaključek napačen, na kar pravilno opozarja tudi dolžnik v pritožbi.

11. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da sta dolžnikove navedbe o tem, da živi v pritličju, bivša žena s sinom živi v prvem nadstropju, hči pa v drugem nadstropju, potrdili tako dolžnikova bivša žena kot tudi njegova hči. Priča B. B. je izpovedala, da živi sama v prvem nadstropju hiše, dolžnik v spodnjem nadstropju, hči z vnukom pa na vrhu. Priča C. C. pa je izpovedala, da živi v zgornjem nadstropju v svojem stanovanju, B. B. v prvem nadstropju, oče pa je v pritličju v svojem stanovanju, pri čemer je enako kot dolžnik izpovedala, da se v pritličju v sklopu dolžnikovega stanovanja nahajajo kuhinja, kopalnica, stranišče in dnevna soba, ki je tudi spalnica. Dalje iz obrazložitve sklepa izhaja, da je dolžnik izpovedal, da si kakšne sobe ne delijo, da ima bivša žena spodaj na stopnišču zamrzovalno skrinjo, ki jo uporabljata ona in hči, on pa ima en hladilnik z zamrzovalnim predalom, svojo hrano in si tudi sam kuha. Tudi priča C. C. je izpovedala, da si hrano nabavljajo vsak zase, kuha si zase, oče in mama pa si tudi verjetno kuhata vsak zase ter da imajo vsak svoj hladilnik, v pritličju pa skupno skrinjo, v katero da njen otrok poleti občasno sladoled, sicer pa jo uporablja bolj mami. Priča B. B. je izpovedala, da ima C. C. svoje gospodinjstvo in sama kuha, včasih pa tudi C. C. kaj skuha, da si dolžnik sam pripravlja hrano, tudi njemu včasih kaj skuha, na vprašanje, ali si kakšno sobo delijo, pa je izpovedala, da včasih vnuk pride v dnevno sobo, dolžnik pa pride, če mu kaj zmanjka ali če kaj rabi. Dolžnik je dalje izpovedal, da hišo ogrevajo z eno toplotno črpalko in si stroške razdelijo, pogodba za elektriko je sklenjena na njegovo ime, pri čemer si stroške razdelijo tako, da od 200,00 EUR stroškov mesečno on plača 100,00 EUR, glede RTV položnice plačuje tisto, kar je za TV in radio, glede komunale pa ima svojo vodo in plačuje 25,00 EUR in smeti, smetnjake pa imajo skupne. Priča B. B. je prav tako izpovedala, da ogrevajo hišo s toplotno črpalko in da se pogodba za elektriko glasi na dolžnika, elektriko pa plačujejo skupaj, plačala je tudi 60,00 EUR komunalnega prispevka na mesec, 12,00 EUR za RTV in 22,00 EUR GTV mesečno. Priča B. B. je na vprašanje, na koga so naslovljene položnice, izpovedala, da sta elektrika in komunala na dolžnika, drugi stroški pa nanjo preko trajnika, ter da imata to ureditev še od tedaj, ko sta bila skupaj. Priča C. C. je izpovedala, da hišo ogrevajo s toplotno črpalko, da stroške za elektriko plačujeta starša, da je ena položnica naslovljena na očeta, ena pa na mamo ter da njej stroške za vodo in RTV plačujejo starši. Dolžnik je na vprašanje sodišče glede vhoda izpovedal, da v hišo hodi skozi garažo, priča B. B. je izpovedala, da ima svoj vhod in gre lahko po stopnicah od zunaj dol, v notranjem delu hiše pa gre lahko po stopnicah dol v klet, medtem ko je priča C. C. izpovedala, da ima zunanji vhod od mame, potem pa gre po notranjem stopnišču v svoje stanovanje. Glede sprejemanja poštnih pošiljk je dolžnik izpovedal, da imajo skupen poštni nabiralnik, iz katerega jemljejo pošto ven in si jo razdelijo glede na naslovnika, da je poštni nabiralnik eden, prav tako tudi zvonec, in da sta na poštnem nabiralniku priimka B. in C. S tem v zvezi je priča B. B. izpovedala, da na zvoncu ni napisov, da so pri poštnem nabiralniku imena in priimki ter da pošto prinesejo domov. Priča C. C. pa je izpovedala, da vsak sprejema svojo pošto, da na zvoncu nimajo imen, imajo pa skupen nabiralnik s priimki ter da ji pošto, ki ostane zanjo, dajejo na notranje stopnišče. Ko pa pridejo poštarji, paketi in priporočene pošiljke, pridejo pozvonit in ko poštar pride s pošiljko zanjo, pride odpret mama in jo pokliče. 12. Iz zgoraj povzetih izpovedb dolžnika in prič po presoji pritožbenega sodišča izhaja, da dolžnik in njegova nekdanja žena B. B. živita vsak v svoji etaži, od katerih ima vsaka prostore, ki skupaj tvorijo funkcionalno celoto za bivanje (stanovanje), pri čemer dolžnik v hišo hodi skozi garažo, B. B. pa ima svoj vhod. Vsak od njiju si sam nakupuje hrano in kuha vsak zase, tudi zamrzovalnike hrane imata ločene. Stroške ogrevanja, elektrike in RTV položnic si delita na točno določen način, enako tudi komunalne stroške. V zvezi s sprejemanjem poštnih pošiljk pa si pošto iz poštnega nabiralnika razdelijo glede na naslovnika, če pa pridejo poštarji, paketi in priporočene pošiljke, vsak sprejema svojo pošto tako, da poštarju odpre B. B. in jih pokliče. Iz vsega navedenega je mogoče zaključiti, da dolžnik in B. B. ne živita v skupnem gospodinjstvu. Skupno gospodinjstvo namreč ni le ekonomska, temveč tudi življenjska skupnost, torej morajo člani skupnega gospodinjstva živeti skupaj in skupaj zadovoljevati življenjske potrebe. Dejstva, da imata enoten način ogrevanja, skupen nabiralnik in smetnjake, da so določene položnice naslovljene nanj, druge pa nanjo, ker imata tako ureditev še od tedaj, ko sta bila poročena, ter da B. B. dolžniku občasno kaj skuha oziroma da dolžnik pride, če mu kaj zmanjka, ne zadoščajo za zaključek, da živita v skupnem gospodinjstvu. Enako velja za okoliščino, da etaže v notranjem delu hiše niso popolnoma ločene med seboj in lahko stanovalci v posamezno nadstropje prihajajo in odhajajo po stopnišču. Vse navedeno kaže le na to, da dolžnik in B. B., kljub temu, da sta nekdanja zakonca, nista povsem sprta in da sta uspela najti način, kako ločeno bivati v isti stanovanjski hiši. Da med dolžnikom in B. B. ni takšne tesne bivanjske povezanosti, da bi šlo za člana istega gospodinjstva, nenazadnje izhaja tudi iz izpovedi B. B., ki je v zvezi z vročitvijo sklepa o izvršbi zaslišana na naroku izpovedala, da je bila tistega dne v odhajanju, ko jo je poštar vprašal, če bo podpisala za B. Navedeno namreč kaže na to, da je tudi vročevalec ob vročanju sklepa o izvršbi vedel oziroma bil seznanjem z dejstvom, da vročanje sodnih pisanj za dolžnika po B. B. ni bil ustaljen način vročanja. Ravno obratno.

13. Dolžnik je v predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi navedel, da je vročevalec sklep o izvršbi vročil bivši zakonski partnerki B. B., za kar je tudi predložil dokaz – izjavo B. B. z dne 26. 1. 2018 o tem, da je prevzela sklep o izvršbi v tej izvršilni zadevi, nanj pozabila in jo dolžniku izročila 25. 1. 2018. Zaslišana na naroku je B. B. izpovedala, da je bila tistega dne v odhajanju, ko jo je poštar vprašal, če bo podpisala za B., kar tudi je, nato pa pošto odložila k reklamam, odšla in nanjo pozabila ter jo našla kasneje, ko je pospravljala. Teh zatrjevanih dejstev upnik ni zanikal. Dejstva, ki jih nasprotna stranka ne zanika ali jih zanika brez navajanja razlogov, pa se štejejo za priznana, priznanih dejstev pa ni treba dokazovati (prim. 214. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Glede na to, da je bila vročitev sklepa o izvršbi opravljena B. B., ki glede na vse zgoraj pojasnjeno ni članica dolžnikovega gospodinjstva, je bil sklep o izvršbi nepravilno vročen. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi dolžnika ugodilo in sklep v točki I. izreka spremenilo tako, da je predlogu dolžnika ugodilo in razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi VL 84736/2017 z dne 21. 9. 2017 (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. V točki II. izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje sklenilo, da dolžnik sam nosi stroške, nastale s predlogom z dne 1. 2. 2018 za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti. Glede na to, da se po določbi drugega odstavka 42. člena ZIZ neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti oziroma pravnomočnosti lahko razveljavi ne samo na predlog, temveč tudi po uradni dolžnosti, gre po naravi stvari za razmerje med dolžnikom in sodiščem. Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da dolžnik ne glede na to, da je s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti uspel, ni upravičen do povračila stroškov, ki so mu nastali z njegovo vložitvijo, saj jih ni mogoče opredeliti kot stroškov, ki mu jih je upnik povzročil neutemeljeno (prim. šesti odstavek 38. člena ZIZ). Pritožbeno sodišče zato v odločitev v točki II. izreka ni poseglo, ampak je pritožbo v tem delu zavrnilo in sklep v točki II. izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. Čeprav je dolžnik s pritožbo delno uspel, je pritožbeno sodišče iz enakih razlogov kot so navedeni v prejšnji točki obrazložitve sklenilo, da sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.