Jedro

Od statusa zemljišča so odvisne različne možnosti fizične delitve nepremičnine v naravi (v zvezi s tem bodo glede na določbo šestega odstavka 47. člena ZG pomembni prostorski akti oziroma v njih določena namenska raba), pa tudi vrednost nepremičnine.

Sodišče prve stopnje lahko glede na določbo 13. člena ZPP, ki se v postopku uporablja na podlagi 42. člena ZNP-1, zaradi rešitve predhodnega vprašanja prekine postopek tudi, če o njem še ni odločil kakšen drug pristojen organ in ne zgolj sodišče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predmetni nepravdni postopek prekinilo do pravnomočnega zaključka upravnega postopka opr. št. 0000-1882/2021 (000) pri Ministrstvu za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava ...

2. Zoper ta sklep se je iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožil predlagatelj. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da sama raba nepremičnine ne vpliva na vprašanje solastnine in njene uporabe. Sodišče v nepravdnem postopku delitve solastnine večinoma angažira strokovnjaka, torej izvedenca ustrezne stroke, ki poda mnenje o dejanski rabi nepremičnine in primernosti delitve solastnine. V tem postopku ni sporno lastništvo oziroma solastništvo, kar bi bil pogoj, da lahko sodišče ta nepravdni postopek prekine. Ne drži navedba sodišča, da je vprašanje formalne rabe oziroma statusa zemljišča pomembno za razdelitev solastnine. Kvečjemu se upošteva dejanska raba, kar pa lahko opredeli strokovnjak, ki bi ga sodišče moralo angažirati. Nasprotna udeleženka s predlogom na prvi stopnji pri upravnem organu tudi ni uspela. Sodišče je tudi bistveno kršilo določbo postopka, ko je upoštevalo 118. člen ZNP-1. 3. Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi, ki jih je za prekinitev predmetnega postopka navedlo sodišče prve stopnje, zato jih po nepotrebnem ne bo ponavljalo. Med drugim je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je na podlagi ugotovitev geodeta nasprotna udeleženka v zvezi z namensko rabo sporne parcele začela postopek na pristojni geodetski upravi za uskladitev evidence z dejanskim stanjem. Na prvi stopnji res ni uspela, kot navaja pritožba, v teku pa je pritožbeni postopek pred pristojnim ministrstvom. Sodišče prve stopnje pravilno navaja, da so od statusa zemljišča odvisne različne možnosti fizične delitve nepremičnine v naravi (pri čemer pritožbeno sodišče dodaja, da bodo s tem v zvezi glede na določbo 6. odstavka 47. člena Zakona o gozdovih – ZG pomembni prostorski akti oziroma v njih določena namenska raba), pa tudi vrednost nepremičnine. Sodišče prve stopnje lahko glede na določbo 13. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP1, ki se v postopku uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-12, zaradi rešitve predhodnega vprašanja prekine postopek tudi, če o njem še ni odločil kakšen drug pristojen organ in ne zgolj sodišče, kot zmotno meni pritožba, ki tudi napačno povzema določbo 208. člena ZPP o tem, kdaj se postopek nadaljuje. Sodišče prve stopnje pri odločanju ni uporabilo določbe 118. člena ZNP-1, kot to zmotno navaja pritožba, zato zatrjevana bistvena kršitev določb postopka ni podana.

6. Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo predlagatelja zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami. 2 Ur. l. RS, št. 16/2019.