Jedro

Na podlagi 2. odstavka 7. člena ZPIZ-1 je glede poslovodnih oseb družb kot podlaga za obvezno zavarovanje v smislu 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1 upoštevno le takšno pravno razmerje, ko poslovodna oseba ni obvezno zavarovana na drugi pravni podlagi, in če dosega (iz naslova opravljanja te funkcije) takšne dohodke, ki predstavljajo osnovo za obračun dohodnine in to najmanj v znesku minimalne plače.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožba tožene stranke zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožnicama revizijske stroške v znesku 275,40 EUR v 15 dneh, za primer nepravočasne izpolnitve z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v skladu z zahtevkom odpravilo odločbi tožene stranke z dne 18.6.2003 in z dne 13.1.2003, s katerima je bilo odločeno, da ima prva tožnica za čas od 1.12.2000 do 22.1.2001 lastnost zavarovanke pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri drugi tožnici, in zadevo vrnilo toženi stranki v novo odločanje. Ob ugotovitvi, da je bila prva tožnica do 30.11.2000 pokojninsko in invalidsko zavarovana iz naslova delovnega razmerja na delovnem mestu komercialista – direktorja pri drugi tožnici, da je z navedenim dnem prvi tožnici delovno razmerje prenehalo zaradi nameravane upokojitve in da je bila v sodnem registru vpisana kot direktorica druge tožnice do 22.1.2001, je presodilo, da bi lahko bila v spornem obdobju obvezno zavarovana le, kolikor bi bilo na podlagi takrat veljavnih določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ugotovljeno, da je kot poslovodna oseba dosegala dohodke v smislu osnove za obračun dohodnine najmanj v višini minimalne plače. Na pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevek za odpravo spornih odločb zavrnilo. Presodilo je, da so bile poslovodne osebe, ki niso bile zavarovane na drugi podlagi, v skladu z 2. odstavkom 7. člena v zvezi s 4. alineo 33. člena ZPIZ-1 obvezno zavarovane vse od vpisa v sodni register do izbrisa, ne glede na cenzus, sicer predpisan za zavarovanje družbenikov.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlagata tožnici revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. točke 1. odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07) in zmotne uporabe materialnega prava. Grajata uvedbo predhodnega postopka pri toženi stranki glede ugotavljanja obveznega zavarovanja prve tožnice. Hkrati se sklicujeta na določbe 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1, da se obvezno zavarujejo le tiste poslovodne osebe in družbeniki, katerih osnova za obračun dohodnine dosega najmanj znesek minimalne plače. Prva tožnica iz naslova opravljanja poslovodne funkcije in statusa družbenice druge tožnice v spornem obdobju ni imela nobenih dohodkov, že s 30.11.2000 pa je tudi sicer izpolnila vse pogoje za starostno upokojitev in utemeljeno uveljavljala pravico do starostne pokojnine.

Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija je utemeljena.

Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

Revizija se le pavšalno sklicuje na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. točke 1. odstavka 370. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, ne da bi določno opredelila, katera ravnanja sodišča druge stopnje naj bi pomenila takšne kršitve in v čem naj bi bile te kršitve ter kakšne so njihove posledice. Zato sodišče z vidika tega revizijskega razloga izpodbijane sodbe ni moglo preizkusiti.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi svoje sodbe pravilno ugotovilo, da je tožena stranka pri izdaji spornih odločb zmotno uporabila materialno pravo, ko je izhajala tudi iz določb novele ZPIZ-1 iz konca leta 2001 (Ur. l. RS, št. 109/01), ki je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje poslovodnih oseb ter družbenikov družb, ki niso bili obvezno zavarovani na drugi podlagi, na novo uredila. Navedena novela, ki je bila uveljavljena s 1.1.2002, v spornem obdobju od 1.12.2000 do 22.1.2001 ni mogla biti pravna podlaga za odločanje o zavarovanju prve tožnice.

V spornem obdobju je veljal Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99, 72/2000 in 124/2000), ki je v 2. odstavku 7. člena določal, da (obvezno) zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. V 2. odstavku 15. člena je ZPIZ-1 določal, da se obvezno zavarujejo tudi poslovodne osebe in družbeniki, katerih osnova za obračun dohodnine dosega najmanj znesek minimalne plače, če niso obvezno zavarovani na drugi podlagi. Glede trajanja obveznega zavarovanja družbenikov je bilo v 3. alinei 33. člena ZPIZ-1 določeno, da nastopi s prvim dnem naslednjega koledarskega leta po letu, za katero je prijavljen dohodek iz udeležbe v tej zasebni družbi, ki presega letno minimalno plačo, in se zaključi z zadnjim dnem članstva v družbi; obvezno zavarovanje poslovodnih delavcev zasebnih družb pa je bilo v 4. alinei tega člena vezano na vpis (tega statusa) v sodni register.

V smislu 2. odstavka 7. člena ZPIZ-1 je glede poslovodnih oseb družb kot podlaga za obvezno zavarovanje v smislu 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1 upoštevno le takšno pravno razmerje, ko poslovodna oseba ni obvezno zavarovana na drugi pravni podlagi in če dosega (iz naslova opravljanja te funkcije) takšne dohodke, ki predstavljajo osnovo za obračun dohodnine in to najmanj v znesku minimalne plače. Oba navedena pogoja skupaj s statusom poslovodne osebe predstavljata pravno podlago za obvezno zavarovanje in le ob tako izpolnjenih pogojih traja na podlagi 4. alinee 33. člena ZPIZ-1 obvezno zavarovanje vse od vpisa poslovodne osebe v sodni register. Če vsi pogoji iz 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1 niso podani, ni bilo podlage za obvezno zavarovanje poslovodne osebe (in družbenika).

Glede na povedano je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker pri izdaji izpodbijane sodbe ni upoštevalo v spornem obdobju veljavnih določb 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1. Ker v postopku pri toženi stranki ob izdaji spornih odločb ni bilo ugotovljeno, ali je prva tožnica iz naslova statusa poslovodne osebe pri drugi tožnici (ali iz naslova družbenice) pridobila obdavčljive dohodke, ki presegajo minimalno plačo, je sodišče prve stopnje sporne odločbe utemeljeno razveljavilo in vrnilo zadevo toženi stranki v novo odločanje. Ob ponovnem odločanju o obveznem zavarovanju se bo morala tožena stranka opredeliti tudi do navedb tožeče stranke, da je bila prva tožnica do 30.11.2000 pokojninsko in invalidsko zavarovana na podlagi delovnega razmerja, ki ji je prenehalo zato, ker je na podlagi izpolnitve zakonskih pogojev za starostno upokojitev uveljavljala pravico do starostne pokojnine (2. odstavek 18. člena ZPIZ-1).

Glede na navedeno je sodišče na podlagi 1. odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in izpodbijano spremenilo tako, da se zavrne pritožba tožene stranke in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Ker je tožeča stranka z revizijo uspela, ji mora tožena stranka na podlagi 1. odstavka 154. člena ZPP povrniti stroške za vložitev revizije, ki jih je sodišče v skladu z odvetniško tarifo odmerilo na 275,40 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, če dosojeni znesek stroškov ne bo plačan v roku za plačilo.