Jedro

Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki (poleg že plačanega na račun odškodnine) plačati 13.202.023 SIT (sedaj 55.091,07 EUR) s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženi stranki je naložilo povrnitev dela stroškov postopka, sorazmernega uspehu v pravdi.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo, tako da je znesek odškodnine zvišalo na 19.202.023 SIT (sedaj 80.128,62 EUR), ustrezno spremenilo odločitev o stroških postopka, toženi stranki naložilo plačilo zamudnih obresti od plačanega na račun odškodnine za čas zamude, v ostalem pa pritožbo zavrnilo in v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Toženi stranki je naložilo plačilo dela stroškov pritožbenega postopka, sorazmernega uspehu pritožbe.

Tožnica v reviziji uveljavlja vse razloge, predvsem pa razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navedla je, da ji ob upoštevanju sodne prakse in načela individualizacije pripada višji znesek odškodnine. V prometni nesreči je utrpela številne poškodbe. Zaradi posledic poškodb je ostala 100% invalid, tako da je podano 100 % zmanjšanje življenjske aktivnosti. Vezana je na posebno invalidsko posteljo. Le nekajkrat dnevno lahko nekaj minut sedi v invalidskem vozičku. Svojega stanja se dobro zaveda. Pred prometno nesrečo je bila aktivna, delavna in vesela, od prometne nesreče pa je le še objekt. Skoraj odrezana je od sveta in popolnoma prepuščena oskrbi drugih. Sama ne zmore narediti ničesar, niti najosnovnejših življenjskih potreb. Meni, da ji gre odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem v višini 15.000.000 SIT, za strah v višini 6.000.000 SIT, za duševne bolečine zaradi skaženosti v višini 10.000.000 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 31.000.000 SIT. Tožnica predlaga, naj revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa naj zadevo odstopi v ponovno odločanje. Priglasila je stroške revizijskega postopka.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki na revizijo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

V izpodbijani sodbi so ustrezno upoštevana merila za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, določena v 200. členu in v 203. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR; Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85 in 57/89). Temeljni načeli za odmero te odškodnine, vsebovani v zakonu, sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. V skladu s prvim načelom naj denarno zadoščenje glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, v okviru danih možnosti izravna s škodnim dogodkom porušeno vrednotno sorazmerje. Drugo načelo, ki odraža ustavni jamstvi o enakosti pred zakonom in o enakem varstvu pravic (14. in 22. člen Ustave), vzpostavlja sorazmerno enakost med več osebami glede na težo primera.

Tožnica, ki je bila ob nezgodi stara 51 let, je utrpela hude telesne poškodbe življenjsko pomembnih organskih sistemov (politravma), predvsem udarnino in rano na glavi, krvavitev v možgane in med nje, oteklino možganov, zdrobljen zlom leve lopatice in ključnice, izliv krvi v levo stran prsnega koša, udarnino levih pljuč, serijski zlom od prvega do četrtega rebra levo, zlom prvega ledvenega vretenca, odrgnine po obeh kolenih in rano na desnem stegnu. Zaradi zdravljenja poškodb je bila pet mesecev v bolnišnici, od tega en mesec na intenzivni negi. Potem ko se je zavedla, je ves čas zdravljenja trpela hud strah, ki je počasi pojemal. Ostala je nepokretna. Vezana je na posteljo. Tudi pri najosnovnejših življenjskih aktivnostih je odvisna od pomoči drugih, česar se zaveda z občutno prizadetostjo. Sodišče je pri odmeri odškodnine za vsako od zahtevanih oblik škode upoštevalo vse ugotovljene okoliščine, ki so podrobneje opisane v izpodbijanih sodbah. Tožnica temu niti ne oporeka. Meni le, da te okoliščine niso ustrezno ovrednotene v prisojenem znesku odškodnine. Ta očitek ni utemeljen. Prisojeni znesek odškodnine je v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje predstavljal nekaj več kot 213 povprečnih neto plač. V primerjavi z odškodninami, prisojenimi v primerih, v katerih oškodovanci trpijo zaradi podobnih posledic poškodb, in ki se gibljejo med 152 in 227 povprečnimi neto plačami,(1) je torej prisojena odškodnina med višjimi.

Ker zatrjevani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Odločba o reviziji vključuje zavrnitev predloga tožeče stranke za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).

.Op. št. (1): Tako npr. II Ips 180/91, II Ips 59/95, II Ips 378/95, II Ips 356/99.