Jedro

Po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP se nova zahteva zavrže tako v primeru, kadar o isti upravni zadevi že teče postopek, kot tudi, kadar je o njej že pravnomočno odločeno. Pri tem je zavrženje na podlagi formalno pravnomočne odločbe mogoče le v primeru, kadar se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Novem mestu zahtevo prosilca za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) v zvezi s kazensko zadevo Okrajnega sodišča v Novem mestu opr. št. I K ... zavrglo kot nedovoljeno.

V obrazložitvi ugotavlja, da je prosilec že 27. 11. 2014 vložil prošnjo za BPP v zvezi z isto kazensko zadevo Okrajnega sodišča v Novem mestu. Prošnja je bila z odločbo opr. št. Bpp 447/2014 z dne 8. 12. 2014 kot neutemeljena zavrnjena. Ugotavlja, da ni bila zavržena kot nepopolna, kot to navaja prosilec. Ugotavlja še, da prosilec zoper odločbo ni sprožil upravnega spora in je odločba tako postala pravnomočna. Prosilec tudi ne navaja, da bi se od izdaje odločbe, s katero je bila njegova prošnja zavrnjena, v čemerkoli spremenilo dejansko stanje. Prav tako se ni spremenila pravna podlaga. Prosilec je bil na prestajanju zaporne kazni tudi že v času prejšnje odločbe, zato pri tem ne gre za novo okoliščino. Prosilčeva prejšnja prošnja pa je bila zavrnjena zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Njegove navedbe glede dohodkovnega in premoženjskega stanja zato ne morejo vplivati na odločitev.

Glede na navedeno je organ njegovo prošnjo zavrgel na podlagi prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Poudarja, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, med drugim tudi, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšno pravico, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje, ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo, kot v konkretnem primeru.

Tožnik vlaga tožbo v tem upravnem sporu, v kateri navaja, da je dne 5. 5. 2015 vložil prošnjo za BPP v zvezi s kazensko zadevo Okrajnega sodišča v Novem mestu opr. št. I K ..., v kateri pa je navedel, da je bila prejšnja prošnja, ki jo je vložil 29. 4. 2015, nepopolna. Na sodišče se obrača s prošnjo, ker se ne čuti sposobnega zastopati samega sebe. Poudarja, da trenutno prestaja zaporno kazen in je brez vsakršnih dohodkov. Prav tako pa ima tudi dva šoloobvezna otroka. Sodišče smiselno naproša, naj njegovi prošnji ugodi tako, da izpodbijano odločbo odpravi in mu pravno pomoč dodeli.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

Sodišče je na podlagi 2. alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v zadevi odločilo po sodnici posameznici. Na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 je v zadevi odločilo brez glavno obravnave.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijano odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče se z dejanskimi in pravnimi ugotovitvami tožene stranke v izpodbijani odločbi strinja. Prav tako se strinja z razlogi, ki jih za svojo odločitev v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja upravni organ. Kolikor so ugovori, ki jih tožeča stranka uveljavlja v tožbi, enaki pritožbenim, jih iz istega razloga, da ne bi prišlo do ponavljanja, zavrača tudi sodišče v smislu drugega odstavka 71. člena ZUS-1. Pri tem še dodaja, da je po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP mogoče novo zahtevo zavreči tako v primeru, kadar o isti upravni zadevi že teče postopek, kot tudi v primeru, kadar je o njej že pravnomočno odločeno. Pri tem je zavrženje na podlagi formalno pravnomočne odločbe mogoče le v primeru, kadar se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila. Da je pri njem prišlo do kakršnekoli spremembe, pa tožnik v svoji tožbi ne trdi, niti ne oporeka dejstvu, da je bila njegova prejšnja prošnja na podlagi odločbe opr. št. Bpp 447/2014 z dne 8. 12. 2014 že pravnomočno rešena. Čim pa je tako, je zavrženje tožnikove nove vloge pravilno.

Ker sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.