Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Toženec je pri tožeči banki leta 2013 najel potrošniški kredit v znesku 5.000,00 EUR, ki pa ga je odplačal le v manjšem delu. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženec dolžan plačati znesek 5.919,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 3. 2018 dalje do plačila. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.Toženec vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje in predlaga dopustitev sledečih vprašanj:

3.Ali neoverjen prevod dokaznih tujih listin, brez ustrezne sledljivosti, izvora in vprašljive kvalitete prevoda, zadosti kriterijem prevedenih listin po drugem odstavku 226. člena Zakona o pravdnem postopku?

4.Ali je sodišče ravnalo zakonito, ko se je v odločitvi vezalo na neoverjene prevode tujih listin?

5.Ali je v konkretnem primeru, ko je sodišče uporabilo in dovolilo neoverjene prevode listine v namen dokaznega postopka, ravnalo materialnopravno pravilno?

6.Ali je sodišče pravilno izvedlo dokaz s postavitvijo izvedenca v smislu 243. člena ZPP?

7.Ali je sodišče pravilno izvedlo dokaz z izvedencem z upoštevanjem določil 251. do 253. člena ZPP?

8.Ali je sodišče ravnalo pravilno, ko ni izvedlo zaslišanja izvedenke glede na določbe 251. do 253. člena ZPP? Ali takšno postopanje sodišča pomeni odmik od uveljavljene sodne prakse?

9.Ali je sodišče s tem, ko je štelo izvedensko mnenje za popolno, čeprav izvedenka ni odgovorila vsa zastavljena vprašanja, ravnalo pravilno v smislu določb ZPP in sodne prakse?

10.Ali je sodišče pravilno in zakonito izvedlo dokaz z zaslišanjem strank, upoštevaje določbe od 257.do 263. člena ZPP?

11.Ali je s tem, ko sodišče ni izvedlo zaslišanja tožene stranke, kršilo načelo kontradiktornosti?

12.Ali je sodišče ravnalo v skladu z veljavnimi materialnopravnimi predpisi, ko v končni sodni odločbi ni obrazložilo, zakaj ni izvedlo zaslišanja tožeče stranke?

13.Ali je bila v konkretnem primeru materialnopravna odločitev sodišča prve in druge stopnje pravilna, ko sta dopustili zvišanje tožbenega zahtevka za znesek pogodbenih obresti, ki jih je naknadno zahtevala tožeča stranka, kljub takojšnjemu nasprotovanju tožene stranke? Ali je s tem bila kršena pravica do izjave in učinkovitega pravnega sredstva?

14.Ali je bila v konkretnem postopku z dovolitvijo zvišanja tožbenega zahtevka kršena določba pravdnega postopka o spremembi tožbe?

15.Ali je sodišče zadostno obrazložilo zavrnitev dokaznih predlogov v skladu z načelom obrazloženosti sodnih odločb in 278. in 287. členom ZPP?

16.Ali je sodišče ravnalo pravilno in zakonito, ko ni upoštevalo izvedenskega mnenja glede opredelitve, da gre za odplačilo anuitet in ob tem upoštevalo ustreznega zastaranja?

3.Predlog ni utemeljen.

4.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

5.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 243, 251, 253, 263, 278, 287, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 287, 364

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.