Jedro

Gre za neizpodbojno zakonsko domnevo obstoja trajnejše nelikvidnosti kot stanja insolventnosti, če je podan dejanski stan t. i. domnevna baza, ki je podlaga za zakonsko domnevo obstoja insolventnosti. Družbenica dolžnika bi navedeno zakonsko domnevo zato lahko izpodbila le, če bi trdila in dokazala, da na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka dolžnik ni imel neporavnanih obveznosti za plačilo davkov in prispevkov, ki jih mora obračunati hkrati s plačilom plač delavcem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnikom A. d. o. o., matična številka: ..., davčna številka: ... (I. točka izreka), za upraviteljico imenovalo B. B. (II. točka izreka) in ugotovilo, da upraviteljica opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s podatki: C. s. p., matična številka: ... (III. točka izreka).

2. Zoper sklep v celoti sta se (skupaj) laično pritožila dolžnik in družbenica dolžnika, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP.

3. Na pritožbo je odgovorila Republika Slovenija kot predlagateljica postopka. Zavzema se za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Izjavo na pritožbo je podala tudi upraviteljica.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je predlog za začetek stečajnega postopka podal upnik Republika Slovenija. Dolžnik je zoper predlog podal pravočasen ugovor, v katerem pa ni prerekal insolventnosti niti aktivne legitimacije upnika, se je pa skliceval na epidemijo in navajal, da stečaj ni potreben, saj od konca leta 2021 normalno posluje in nima drugih upnikov kot predlagatelja. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da dolžnik na narok za začetek stečajnega postopka 19. 10. 2022 ni pristopil. Ker dolžnik ni ugovarjal, da ni insolventen, ni nasprotoval aktivni legitimaciji upnika in ni vložil zahteve za odložitev odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, je sodišče ugotovilo, da se po tretjem odstavku 235. člena ZFPPIPP domneva, da je insolventen ter nad njim začelo stečajni postopek.

6. Pritožbo zoper tako odločitev vlaga D. D. v imenu dolžnika (do izdaje izpodbijanega sklepa je bila zakonita zastopnica dolžnika), kakor tudi kot družbenica dolžnika. Trdi,da ni bila pravočasno vabljena na narok 19. 10. 2022, zato se ga ni udeležila, saj zanj ni vedela, ker bi sicer prišla, vabljenje pol leta prej pa se ji ne zdi normalno.

7. Predlog za začetek stečajnega postopka je vložil upnik in sodišče ga je vročalo dolžniku, ki je zoper predlog vložil ugovor. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje za dne 4. 5. 2022 razpisalo narok (drugi odstavek 239. člena ZFPPIPP). Ker je upnik predlagal, da se odločanje o njegovem predlogu za začetek stečajnega postopka odloži za 6 mesecev, je sodišče razpisani narok preklicalo in ga istočasno določilo na nov datum 19. 10. 2022, pri čemer sta bila preklic in vabilo dolžniku vročena 8. 4. 2022. Zakon ne določa, da bi moral biti na narok, ki ga sodišče izvede po drugem odstavku 239. člena ZFPPIPP, vabljen tudi družbenik dolžnika. Pritožba pa tudi ne trdi, da dolžnik vabila na narok 19. 10. 2022, ki se ga ni udeležil, ni prejel. Iz pritožbenih navedb izhaja celo nasprotno, da je dolžnik vabilo prejel, le da ni _„normalno“_ vabilo pošiljati pol leta prej. Tudi iz povratnice v spisu (pripeta k p. d. 9) izhaja, da je dolžnik sodno pisanje prevzel osebno 8. 4. 2022. Pri tem ne ZFPPIPP niti ZPP ne določata, da sodišče ne bi smelo določiti naroka pol leta prej. Iz drugega odstavka 280. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP izhaja le, da mora biti narok razpisan tako, da ostane strankam zadosti časa za pripravo oziroma najmanj petnajst dni od prejema vabila. S tem, ko je sodišče prve stopnje vabilo strankam posredovalo toliko prej, predvsem pa glede na okoliščine oziroma v situaciji, ko je do tega prišlo, ker je sodišče istočasno preklicalo en narok in že določilo datum drugega naroka, do procesnih kršitev v zvezi z vročanjem po presoji sodišča druge stopnje ni prišlo.

8. Ker dolžnik v ugovoru zoper predlog upnika za začetek stečajnega postopka ni trdil, da ni insolventen, so pritožbene trditve dolžnika s tem v zvezi prepozne. Pritožbo vlaga hkrati tudi družbenica dolžnika. Pritožbeno sodišče se je zato opredelilo tudi do trditev pritožbe, da je evidenca FURS napačna, da je dolžnik redno in vsak mesec plačeval vse svoje obveznosti iz plač zaposlencev in da evidence FURS niso pravilne, saj bi moralo biti jasno kdaj in koliko je bilo plačanega.

9. Upnik je v predlogu za začetek stečajnega postopka trdil, da je dolžnik insolventen (med drugim tudi) zato, ker iz seznama izvršilnih naslovov (ki je predlogu priložen; priloga k p. d. 1) izhaja njegov dolg iz naslova davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati in plačati hkrati z izplačilom plač delavcem in takšno stanje traja tudi na dan vložitve predloga za stečaj, zaradi česar je pri dolžniku izpolnjen pogoj trajne nelikvidnosti po 2. točki četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Po 2. točki četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba postala trajneje nelikvidna, če za več kot dva meseca zamuja s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem in tako stanje traja na dan pred vložitvijo predloga postopka zaradi insolventnosti. Gre za neizpodbojno zakonsko domnevo obstoja trajnejše nelikvidnosti kot stanja insolventnosti, če je podan dejanski stan t. i. domnevna baza, ki je podlaga za zakonsko domnevo obstoja insolventnosti. Družbenica dolžnika bi navedeno zakonsko domnevo zato lahko izpodbila le, če bi trdila in dokazala, da na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka dolžnik ni imel neporavnanih obveznosti za plačilo davkov in prispevkov, ki jih mora obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem. Družbenica dolžnika je sicer trdila, da je vse plačala in da evidence upnika niso pravilne, vendar za te svoje trditve tj. plačila dolžnika na račun davkov in prispevkov (in sicer vse od leta 2014, saj iz seznama izvršilnih naslovov izhaja, da plačila niso bila opravljena vse od tedaj dalje in skupaj znašajo z obrestmi in stroški že 43.317,84 EUR) ni predložila nobenih dokazov. Le s trditvami o tem, da terjatev upnika iz tega naslova ne obstoji, domnevne baze v konkretnem primeru pritožnica (družbenica dolžnika) ne more izpodbiti.

10. Pritožbeno sodišče v zvezi s pritožbenimi trditvami, da je neokusno, da je sodišče prve stopnje sklep o začetku postopka pošiljajo tudi družbenicama, pri čemer je ena že štiri leta pokojna, druga pa ni več družbenica, zgolj opozarja, da tako stanje imetništva poslovnih deležev (družbenikov) dolžnika izhaja iz vpisov v sodni register in da sodišče samo vpisov v zvezi z družbeniki oziroma imetništvom poslovnih deležev v sodni register ne opravlja po uradni dolžnosti, temveč mora stanje urediti ustrezen predlagatelj. Očitki pritožbe sodišču so zato povsem neutemeljeni.

11. S tem so se pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene. Ker niso podani niti razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. členom ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je pri tem odgovorilo le na tiste pritožbene navedbe, ki so bile odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. členom ZFPPIPP).