Jedro

Ne pritožbene trditve o razlogih, zakaj vtoževani dolg še ni bil plačan, ne trditve o predlogu za poplačilo preostanka vtoževane terjatve, niso pravno relevantne. Zgolj iniciativa tožene stranke, da doseže odlog obveznosti plačila, na zapadlost obveznosti ne vpliva.

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana sodba se v obrestnem delu delno spremeni tako, da je tožena stranka dolžna plačati zakonite zamudne obresti za čas od 15.5.1997 do 19.1.1998 (namesto od zneska 734.349,00 SIT) od zneska 539.000,00 SIT.

2. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu (glede glavnice in zamudnih obresti) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. odst. 498. čl. ZPP/99 (ur.l. RS 26/99) postopek nadaljevalo po določilih ZPP/77 (Ur. l. SFRJ 4/77 - 27/90).

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo plačilo 933.559,00 SIT s pp. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da tožena stranka tožeči dolguje prisojeni znesek kot plačilo za opravljene storitve. Ugotovilo je še, da je tožena stranka dne 19.1.1998 delno plačala račun št. 38/97 in sicer v znesku 539.000,00 SIT.

Proti sodbi sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. V pritožbi smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Nasprotna stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati dodatka k pritožbi, ki ga je poslala tožena stranka na sodišče s priporočeno pošiljko dne 21.4.1999. Vložen je bil namreč po preteku 8 - dnevnega pritožbenega roka.

V okviru uradoma upoštevanih razlogov je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje, ko je odločalo o zamudnih obrestih od že plačanega zneska 539.000,00 SIT zmotno obresti prisodilo od zneska 734.349,00 SIT za čas od 15.5.1997 do 19.1.1998. Znesek, od katerega tečejo te obresti je 539.000,00 SIT. Na podlagi 2. tč. 373. čl. ZPP/77 je zato pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo delno spremenilo.

Ne pritožbene trditve o razlogih, zakaj vtoževani dolg še ni bil plačan, ne trditve o predlogu za poplačilo preostanka vtoževane terjatve, niso pravno relevantne. Zgolj iniciativa tožene stranke, da doseže odlog obveznosti plačila, na zapadlost obveznosti ne vpliva.

Prav tako na samo obveznost plačila ne morejo vplivati razlogi, zakaj tožena stranka dolga ne more plačati.

Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani. Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno dejansko stanje, ki mu pritožnica v pritožbi niti ne oporeka, pravilno uporabilo materialno pravo (600. čl. ZOR), pri tem pa ni zagrešilo bistvenih postopkovnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP/77). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo v preostalem delu zavrnilo in nespremenjeni del sodbe sodišča prve stopnje potrdilo (368. čl. ZPP/77).