Jedro

Vrhovno sodišče je sicer v več svojih odločbah presodilo, da kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, ne predstavljajo tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti, vendar mora višje sodišče kljub temu v skladu z ustaljeno sodno prakso slovenskih sodišč in tudi Evropskega sodišča za človekove pravice v vsakem posamičnem primeru presoditi, ali je odnos med zaposlenimi in strankami postopka takšne narave in stopnje, ki bi utegnil vzbuditi dvome v nepristranskost sojenja na tem sodišču. Iz pravice do nepristranskega sojenja namreč izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo upravičen dvom, da v sporu ne more več odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Zato mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da je zagotovljen tudi zunanji oziroma objektivni videz nepristranskosti sojenja. To pomeni, da se nepristranskost sodnikov kot nosilcev sodne funkcije ne ocenjuje le po njenih učinkih, temveč tudi po zunanjem izrazu, in sicer kako lahko (ne)pristranskost razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Zato je za zagotavljanje objektivnega videza nepristranskosti sodišča poleg zagotavljanja jamstev v postopku pomembno tudi odstranjevanje okoliščin, ki bi pri razumnem človeku vzbudile upravičen dvom o sodnikovi nepristranskosti. V zvezi s tem je še posebej pomembno zaupanje, ki ga morajo vzbujati odločitve sodišč v demokratični družbi in javnosti.

Izrek

Za postopek v tej zadevi se določi Okrajno sodišče na Ptuju.

Obrazložitev

1. Okrajna sodnica kazenskega oddelka Okrajnega sodišča v Lenartu, A. P., je dne 13. 9. 2021 podala predlog za prenos krajevne pristojnosti v zadevi IV K 58753/2019, ki se pred Okrajnim sodiščem v Lenartu vodi zoper obdolženega M.M., zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena Kazenskega zakonika. V predlogu navaja, da je obdolženčeva tašča po svaštvu Z. G., ta pa je zaposlena na vložišču pri Okrožnem sodišču v Mariboru. V predmetni zadevi sicer nastopajo kot Okrajno sodišče v Lenartu, kazenski oddelek v Mariboru, ki je organizacijska enota Okrožnega sodišča v Mariboru. Pri tem vsa pošta, ki je naslovljena na njih, najprej prispe na vložišče Okrožnega sodišča v Mariboru, kjer pošto odprejo, jo evidentirajo in posredujejo pristojnim oddelkom, zaradi česar zato redno sodelujejo in so v stikih z vsemi zaposlenimi v vložišču, tudi Z. G.. To predstavlja objektivno tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti, saj bi sicer navedeno dejstvo utegnilo pri udeležencih postopka, kakor tudi pri drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, vzbuditi dvom v nepristranskost sodišča. 2. Predlog je utemeljen.

3. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Kateri so drugi tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti podan, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo videza nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

4. Vrhovno sodišče je sicer v več svojih odločbah presodilo, da kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, ne predstavljajo tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti, vendar mora višje sodišče kljub temu v skladu z ustaljeno sodno prakso slovenskih sodišč in tudi Evropskega sodišča za človekove pravice v vsakem posamičnem primeru presoditi, ali je odnos med zaposlenimi in strankami postopka takšne narave in stopnje, ki bi utegnil vzbuditi dvome v nepristranskost sojenja na tem sodišču. Iz pravice do nepristranskega sojenja namreč izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo upravičen dvom, da v sporu ne more več odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Zato mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da je zagotovljen tudi zunanji oziroma objektivni videz nepristranskosti sojenja. To pomeni, da se nepristranskost sodnikov kot nosilcev sodne funkcije ne ocenjuje le po njenih učinkih, temveč tudi po zunanjem izrazu, in sicer kako lahko (ne)pristranskost razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Zato je za zagotavljanje objektivnega videza nepristranskosti sodišča poleg zagotavljanja jamstev v postopku pomembno tudi odstranjevanje okoliščin, ki bi pri razumnem človeku vzbudile upravičen dvom o sodnikovi nepristranskosti. V zvezi s tem je še posebej pomembno zaupanje, ki ga morajo vzbujati odločitve sodišč v demokratični družbi in javnosti.1

5. Po presoji višjega sodišča dajejo okoliščine, navedene v predlogu okrajne sodnice, podlago za zaključek, da so podani tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti. V obravnavanem primeru je obdolženec zet Z. G., ki je zaposlena na vložišču Okrožnega sodišča v Mariboru. Ta ima v okviru opravljanja svojega dela zagotovo pogoste, če ne že vsakodnevne stike tudi s sodniki, ki opravljajo svojo funkcijo na Okrajnem sodišču v Lenartu. Slednje je namreč organizacijska enota Okrožnega sodišča v Mariboru, čigar vložišče nedvomno vsakodnevno sprejema in usmerja tudi pošto, naslovljeno na Okrajno sodišče v Lenartu, kar logično terja določene stike med zaposlenimi na vložišču in sodniki. Ob upoštevanju navedenega in opisanega sorodstvenega razmerja med obdolžencem in zaposleno so zato po presoji višjega sodišča v obravnavanem primeru nedvomno podane takšne okoliščine, ki predstavljajo tehten razlog, zaradi katerega bi bil lahko ustvarjen videz pristranskosti, če bi o zadevi odločal katerikoli sodnik oziroma sodnica Okrajnega sodišča v Lenartu. Zato je višje sodišče, da se zagotovi objektivni videz nepristranskosti sodišča, na podlagi določil 35. člena ZKP predlogu okrajne sodnice ugodilo in odločilo, da se za odločanje v obravnavani zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče na Ptuju.

6. Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).

1 Prim.: odločbe Morice proti Franciji z dne 23. 4. 2015, Bochan proti Ukrajini z dne 5. 2. 2015, Ramljak proti Hrvaški z dne 27. 6. 2017 in Kristiansen proti Norveški z dne 17. 6. 2015, Ghulyan proti Armeniji z dne 24. 1. 2019, ter sklepi Vrhovnega sodišča RS I Kr 44/2018 z dne 4. 10. 2018, I Kr 34991/2020 z dne 31. 7. 2020 in I Kr 8712/2016 z dne 3. 6. 2021.