Jedro

Toženec je pri izračunu minimalnega dohodka tožnice in uporabnikov stanovanja upošteval vseh pet uporabnikov stanovanja, kot jih je tožnica uveljavljala z vlogo. Ugotovljeni dohodek uporabnikov stanovanja, upoštevajoč pet oseb, presega cenzus, določen za pridobitev subvencije najemnine za neprofitno najemnino. Zato tožnica ni upravičena do subvencionirane najemnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama trpi stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba toženca št. ... z dne 16. 5. 2012 in odločba Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine A. št. ... z dne 21. 2. 2012 ter se tožnici prizna pravica do subvencionirane neprofitne najemnine od 7. 3. 2011 dalje ter sklenilo, da stroški zastopanja tožnice in stranskega intervenienta bremenijo proračun Republike Slovenije. Prvostopenjsko sodišče je takšno odločitev sprejelo na podlagi ugotovitve, da je toženec pri izračunu minimalnega dohodka tožnice in uporabnikov stanovanja upošteval vseh 5 uporabnikov stanovanja, kot jih je tožnica uveljavljala z vlogo z dne 7. 3. 2011 in ugotovilo enako dejansko stanje kot tožena stranka, pri tem pa tudi, da je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo.

2. Pritožuje se tožnica. V pritožbi navaja, da je toženka vodila postopek v nasprotju z zakonom, zato je bil postopek s strani ministrstva dvakrat vrnjen na prvo stopnjo, nato pa je bila izdana končna zavrnilna odločba, s katero tožeči stranki ni bila priznana pravica do subvencionirane najemnine. V postopku pred sodiščem je tožeča stranka opozorila na strokovno zahteven postopek ugotavljanja upravičenosti do subvencije v ugotovitvenem predsodnem postopku ter na razhajanja med ugotovitvami ministrstva in JSS A. glede dohodka B.B.. Ministrstvo je v svoji odločbi z dne 14. 7. 2011 ugotovilo, da dohodek B.B. znaša 151,81 EUR in ne 533,14 EUR, kakor ugotavlja v izpodbijani odločbi JSS A.. Glede na ugotovitve sodišča o tem, da je bil ugotovljeni dohodek uporabniku stanovanja 1.426,06 EUR, cenzus pa 1.414,10, bi tožnica zanesljivo izpolnila cenzus, če bi v izpodbijani odločbi JSS A. upošteval s strani ministrstva ugotovljen dohodek B.B.. Tožnica je predlagala, da sodišče angažira izvedenca finančne stroke, ki bi podal mnenja, ali so pravilno izračunani navedeni podatki o dohodkih, ki se v izpodbijani odločbi ministrstva v zvezi z odločbo JSS A. nanašajo na izračun subvencije neprofitne najemnine, saj tako sodišče kot tožnica za to nimata potrebnih strokovnih znanj. Sodišče glede dohodkov B.B. ni ugotovilo niti ugotavljalo pravilnosti izračuna, kar vpliva na pravilnost odločitve. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe prvostopenjskega sodišča v okviru pritožbenih navedb in v obsegu, kakor ga določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - v nadaljevanju: ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji - ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe Ministrstva za C. št. ... z dne 16. 5. 2012, s katero je to zavrnilo pritožbo tožnice zoper odločbo JSS A., št. ... z dne 21. 2. 2011. Z zadnje citirano odločbo je bil zavrnjen zahtevek tožnice za subvencioniranje neprofitne najemnine za neprofitno stanovanje na naslovu D. v A., z dne 7. 3. 2011. 6. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v določbah Stanovanjskega zakona (Ur. l. RS, št. 69/2003 s spremembami - v nadaljevanju: SZ-1) in v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami - v nadaljevanju: ZUPJS) ter Zakona o socialnem varstvu (uradno prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 3/2007 - v nadaljevanju ZSV-UPB2). V skladu s 121. SZ-1 je do subvencioniranja najemnin upravičen najemnik v neprofitnem stanovanju, namenskem najemnem stanovanju do višine neprofitne najemnine ali bivalni enoti, namenjeni začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, če njegov dohodek in dohodek oseb, ki so navedene v najemni pogodbi ne presega višine njihovega minimalnega dohodka, povečanega za 30 % njihovega ugotovljenega dohodka in za znesek najemnine, določene v tretjem odstavku tega člena. Minimalni dohodek in ugotovljeni dohodek najemnika in oseb, ki so navede v najemni pogodbi, se ugotavljajo na način, kot ga je za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči določal ZSV-UPB2. Ta v 25. a členu določa višino minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 22. člena.

7. Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbeni navedbi, da prvostopenjsko sodišče ni ugotavljalo dohodka B.B. in da ni ugotavljalo pravilnosti izračuna dohodkov uporabnikov, ki vplivajo na priznane pravice do subvencionirane najemnine. Iz obrazložitve prvostopenjske sodbe namreč izrecno izhaja, da je sodišče ugotavljalo, da je toženec pri izračunu minimalnega dohodka tožnice in uporabnikov stanovanja upošteval vseh 5 uporabnikov stanovanja, kot jih je tožnica uveljavljala z vlogo z dne 7. 3. 2011. Upoštevanje 5 oseb izhaja tudi iz višine ponderja družine, ki v skladu s 25. a členom ZSV-UPB2 znaša 3,00 oziroma 1+(2x0,7)+(2x0,3)- prva odrasla oseba v družini + 2 naslednji odrasli osebi + 2 otroka. Nadalje je sodišče izrecno ugotovilo, da ugotavlja enako dejansko stanje, kakor tožena stranka. Tožena stranka je v zvezi s tem ugotovila, da znaša ugotovljeni dohodek uporabnikov stanovanja, upoštevajoč 5 oseb 1.426,06 EUR, cenzus pa znaša 1.414,10 EUR in je tako ugotovljeni dohodek višji od cenzusa ter tako tožnica ni upravičena do subvencioniranja neprofitne najemnine.

8. Pritožbeno sodišče tudi ne more slediti pritožbeni navedbi, da je bilo v dokončni odločbi, ki jo tožnica izpodbija, za B.B. ugotovljen drugačni dohodek, kakor ga je ugotovil prvostopenjski organ. Prvostopenjski organ je pri izračunu priložnostnih dohodkov za B.B. ugotovil, da v mesecu novembru znaša 0,00 EUR, za mesec december 533,144 EUR, za mesec januar pa 0,00 EUR, skupaj torej v zadnjih treh mesecih, pred mesecem vložitve vloge 533,144 EUR, kar na mesec povprečno znaša 177,715 EUR. Pri tem je upošteval, da je B.B. iz naslova študentskega dela prejel dohodek 602,00 EUR v mesecu decembru in 60,00 EUR v mesecu januarju 2011. S takšno ugotovitvijo višine dohodka B.B. v višini 177,71 EUR, kot ga je izračunal organ prve stopnje v odločbi z dne 30. 9. 2011, se je strinjal tudi pritožbeni organ v svoji odločbi z dne 16. 5. 2012. 9. Višina dohodkov B.B. izhaja tudi iz listinske dokumentacije v prilogi spisa in sicer iz izpiska njegovega TRR, ki ga ima odprtega pri banki E.. Iz izpiska izhaja, da je B.B. iz naslova študentskega dela 17. 11. 2010 prejel 224,00 EUR, dne 17. 12. 2010 602,00 EUR in 19. 1. 2011 60,00 EUR. Tožena stranka prejetih 224,00 EUR z dne 17. 11. 2010 pri svojem izračunu celo ni upoštevala. Izračun pa pokaže, da zgolj znesek 602,00 EUR prejet dne 17. 12. 2010 predstavlja ob odbitku zneska 68,856 EUR, 533,440 EUR, kar na mesec (za zadnje tri mesece pred vložitvijo vloge) povprečno znaša 177,715 EUR, kakor je toženka pravilno upoštevala pri svojih izračunih.

10. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je tožena stranka pri svojih izračunih tudi pravilo upoštevala trimesečno plačo za F.F. v skupnem znesku 2.161,68 EUR, trimesečno invalidsko nadomestilo za G.G., trimesečno denarno socialno pomoč v višini 1.008,45 EUR za H.H. in I.I., kar skupaj za vse uporabnike stanovanja znaša 4.278,18 EUR oziroma povprečno mesečno 1.426,06 EUR na mesec.

11. Izračunani cenzus po prvem odstavku 121. člena ZSS-1 pa znaša 1.414,10 EUR, in ga torej tožnica prekoračuje.

12. Ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da bi moralo sodišče v predmetni zadevi postaviti izvedenca finančne stroke, saj izračun zahteva samo najbolj enostavne računske operacije, kot so množenje in seštevanje in ga je tožena stranka v odgovoru na tožbo pod točko 3 (list. št. 9) tudi nazorno prikazala.

13. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Tožeča stranka, ki v pritožbi ni uspela, krije sama stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP v povezavi s 154. členom ZPP).