Jedro

Z zavrnitvijo dajatvenega zahtevka ne preneha pravni interes za uveljavljanje ugotovitvenega zahtevka.

Izrek

Pritožba se zavrne, sodba se v izpodbijanem delu pod 1. potrdi .

Tožena stranka sama krije stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v gospodarskem sporu med v uvodu navedenima strankama razsodilo tako, da je pod točko 1. ugotovilo, da pravno dejanje pogodbe o odstopu terjatev z dne 28.11.2000 v znesku 343.001,12 SIT nima pravnega učinka proti stečajni masi tožeče stranke, tožbeni zahtevek v delu pod točko 2., v katerem je tožeča stranka terjala vračilo zneska iz izpodbijanega pravnega dejanja v stečajno maso, pa zavrnilo. Pravdne stroške je naložilo v plačilo obema pravdnima strankama tako, da vsaka krije svoje.

Sodbo v točkah 1 in 3 izpodbija tožena stranka s pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge po določilu 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP.

Posebej izpostavlja, da se lahko ugotovitvena tožba vloži le tedaj, ko to določa 181. člen ZPP. Sama ugotovitvena tožba brez dajatvenega zahtevka po mnenju pritožnika ni mogoča oziroma ni dopustna glede na določilo 181. člena ZPP. Meni, da je sodišče z odločitvijo, s katero je tožbenemu zahtevku pod točko 1. ugodilo, bistveno kršilo določila pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Graja odločitev o pravdnih stroških in meni, da bi moralo sodišče prve stopnje odločiti po določilu 156. člena ZPP. Priglaša in terja pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

S tožbo zaradi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika po določilu 125. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - ZPPSL se zahteva samo ugotovitev, da je izpodbijano pravno dejanje (konkretno odstop terjatve namesto izpolnitve - 444. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR), brez pravnega učinka proti stečajni masi (če nasprotnik izpodbijanja še ni prejel nobene premoženjske koristi), ali pa se zahteva tudi vrnitev premoženjske koristi v stečajno maso (če je nasprotnik izpodbijanja premoženjsko korist že pridobil).

Izpodbojna tožba po 125. členu ZPPSL je tako oblikovalna tožba z dajatvenim zahtevkom, ne pa ugotovitvena po 181. členu ZPP, kot to pravno zmotno utemeljuje tožena stranka. Z oblikovalno tožbo tožeča stranka uveljavlja zgolj spremembo, ne pa ugotovitev pravnega razmerja. Prvi del zahtevka je torej deklaratorni (ugotovitev, da je izpodbojno dejanje brez učinka proti stečajni masi), ki ima prejudicialni pomen.

Posledica uspelega izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju ni prenehanje veljavnosti pravnega posla. Tak posel ostane v veljavi. Samo proti stečajni masi preneha učinkovati, in to še le v toliko, kolikor je potrebno za popolno poplačilo vseh v stečajnem postopku prijavljenih in ugotovljenih terjatev. Po določilu 130. člena ZPPSL se v primeru uspelega izpodbijanja vrne to, kar je bilo na podlagi izpodbitega pravnega dejanja izpolnjeno, če pa to ni mogoče, ali če narava tistega, kar je bilo izpolnjeno, nasprotuje vrnitvi, pa je treba dati ustrezno denarno nadomestilo (214. člen ZOR). Posebnost pravnega razmerja neupravičene pridobitve je namreč v tem, da predmet obveznosti ni plačilo protivrednosti za nekaj, kar je prikrajšani del brez osnove, pač pa vrnitev koristi, ki jo je pridobitelj prejel na račun drugega v svoji premoženjski sferi.

Že pred postopkom, kot tudi med postopkom je tožena stranka zatrjevala, da zneska po cesijski pogodbi ni prejela, zato lahko tožeči stranki v stečajno maso vrne le cedirano terjatev. Tožena stranka med postopkom na prvi stopnji tožbenega zahtevka takemu dejanskemu stanju ni prilagodila, zato je sodišče prve stopnje zahtevek v delu, v katerem je tožeča stranka terjala vrnitev premoženjske koristi iz izpodbijanega pravnega dejanja v stečajno maso tožeče stranke, utemeljeno zavrnilo.

Pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka s tem, ko bi naj odločilo v nasprotju s 181. členom ZPP so tako neutemeljene, ker tožba zaradi izpodbijanja pravnih dejanj ni ugotovitvena ampak oblikovalna.

Tako tudi pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, kot to uveljavlja pritožnik ni podan, ker je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je ugodilo zahtevku pod točko 1, zavrnilo pa zahtevek pod tč.2. Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje v delu, v katerem je odločilo o pravdnih stroških in svojo odločitev obrazložilo po določilu drugega odstavka 154. člena ZPP, ker tožena stranka tožbenega zahtevka v delu pod točko 1. ni pripoznala, ko je to pravilno ugotovilo in obrazložilo sodišče prve stopnje.

Iz zgoraj navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbo tožeče stranke zavrnilo, izpodbijano sodbo pa potrdilo po določilu 353. člena ZPP.

O pritožbenih stroških je odločeno po določilu prvega odstavka 165. člena ZPP, ker s stroški neuspele pritožbe ni mogoče obremeniti nasprotne stranke.