Jedro

Obsojeni je na naroku v postopku za preklic pogojne obsodbe sicer imel možnost izjasniti se glede očitkov, da je kršil navodilo prepovedi približevanja žrtvi, vendar pa mu sodišče prve stopnje, kot utemeljeno zatrjujejo pritožniki, ni dalo možnosti, da bi se neposredno soočil z očitki oškodovanke, kateri se glede na navodilo določeno v izrečeni pogojni obsodbi ne sme približati na razdaljo manjšo od 100, saj oškodovanke ni zaslišalo, temveč je svoje zaključke o obsojenčevih kršitvah oprlo zgolj na obvestila policijske postaje. Prav tako obsojencu ni bila dana možnost, da bi se lahko izjasnil glede vsebine poročil CSD. S takšnim ravnanjem pa je sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča kršilo načelo kontradiktornosti in neposrednosti izvajanja dokazov, na katerih temelji izpodbijana sodba.

Izrek

Pritožbi zagovornikov obsojenega A. A. se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Ljubljani, v postopku za preklic pogojne obsodbe, pogojno obsodbo izrečeno obsojenemu A. A. s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani III K 37969/2015 z dne 12. 11. 2015, ki je postala pravnomočna istega dne, preklicalo in obsojencu izreklo kazen eno leto in dva meseca zapora. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pa je obsojenca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka od 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2. Zoper navedeno sodbo so se pritožili zagovorniki obsojenca iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP in predlagali, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da pogojne sodbe ne prekliče, podredno pa da izpodbijano sodbo razveljavi ter pošlje zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je obsojeni na naroku v postopku za preklic pogojne obsodbe sicer imel možnost izjasniti se glede očitkov, da je kršil navodilo prepovedi približevanja žrtvi, vendar pa mu sodišče prve stopnje, kot utemeljeno zatrjujejo pritožniki, ni dalo možnosti, da bi se neposredno soočil z očitki oškodovanke, kateri se glede na navodilo določeno v izrečeni pogojni obsodbi ne sme približati na razdaljo manjšo od 100, saj oškodovanke ni zaslišalo, temveč je svoje zaključke o obsojenčevih kršitvah oprlo zgolj na obvestila Policijske postaje ... Prav tako obsojencu ni bila dana možnost, da bi se lahko izjasnil glede vsebine poročil CSD. S takšnim ravnanjem pa je sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča kršilo načelo kontradiktornosti in neposrednosti izvajanja dokazov, na katerih temelji izpodbijana sodba.

5. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi zagovornikov ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje zaslišati oškodovanko kot tudi predstavnico CSD, ki je napisala poročila oziroma jih sestavila in na podlagi tako izvedenih dokazov, po potrebi pa tudi drugih, oceniti, ali je obsojeni dejansko kršil navodilo prepovedi približevanja oškodovanki. Pritožbeno sodišče še opozarja, da obsojencu v izrečeni pogojni obsodbi ni bilo izrečeno navodilo o prepovedi komunikacije z oškodovanko z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev (4. točka prvega in drugega odstavka 65. člena ZKP). Sodišče prve stopnje pa bo moralo tudi preveriti, v kateri fazi je kazenski postopek zoper obsojenca, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Idriji opr. št. I K 3926/2016, v katerem je obdolženi tudi v priporu od 24. 2. 2016 dalje zaradi ponovitvene nevarnosti zaradi kaznivih dejanj zoper isto oškodovanko.

6. Po tako izvedenem postopku za preklic pogojne obsodbe pa bo lahko sodišče ponovno odločalo in ocenilo, ali so podani pogoji za preklic pogojne obsodbe.