Jedro

Pogoj iz 1. odst. 80. čl. ZIZ, da so stvari dolžniku nujno potrebne za opravljanje dejavnosti, je potrebno razlagati tako, da so stvari izvzete iz izvršbe, če bi rubež teh delovnih priprav onemogočil ali zelo otežil oz. okrnil opravljanje dolžnikove dejavnosti. Dolžnik ni niti trdil niti izkazal, da za opravljanje dejavnosti nujno potrebuje prav vsa vozila, ki jih poseduje, zato vozili, na katerih upnik predlaga izvršbo, nista izvzeti iz izvršbe v smislu 1. odst. 80. čl. ZIZ, saj nista nujno potrebni za opravljanje dolžnikove dejavnosti.

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Dolžnik mora upniku povrniti stroške odgovora na ugovor v znesku 32.400,00 SIT, v osmih dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - rubežem dolžnikovih premičnin, zlasti tovornega vozila Citroen C 25 D Furgon 1400, reg. št. KR XX, in osebnega vozila Citroen ZX 1,9 TD Aura, reg. št. KR YY. Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da opravlja gospodarsko dejavnost, za rubež predlagana vozila pa so mu nujno potrebna za opravljanje dejavnosti, zato so po določilih 1. odst. 80. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izvzeta iz izvršbe. Dolžnik opravlja dejavnost trgovine na območju cele Slovenije na debelo in drobno, pa tudi proizvodno dejavnost. Tovorno vozilo nujno potrebuje za prevoz blaga do kupcev, za dovažanje blaga na centralno skladišče ter za dovoz repromateriala za proizvodnjo. Osebno vozilo potrebujejo komercialisti za tekoče opravljanje poslov, saj morajo biti mobilni. Če bi se upnik poplačal iz dolžnikovega osebnega in tovornega vozila, bi prišlo do zastoja v poslovanju, ker bi zastali vsi posli in proizvodnja v teku. Ugovor je bil v skladu z določili 57. čl. ZIZ vročen upniku v odgovor, v katerem je slednji navedel, da ima dolžnik še več drugih vozil, kar je razvidno iz izpiska računalniške evidence lastnikov motornih vozil Upravne enote Kranj (v nadaljevanju: Izpisek), zato predlagana vozila niso izvzeta iz izvršbe. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnikov ugovor neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ in ga po 3. odst. 58. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor ni utemeljen. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemljen. Omenjeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 1. odst. 55. čl. ZIZ. Kadar upnik predlaga nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom (3. odst. 34. čl. ZIZ), lahko dolžnik v ugovoru zoper tak sklep uveljavlja samo razloge, ki preprečujejo izvršbo z novim izvršilnim sredstvom (prim. 55. čl. ZIZ). Izvršbe proti pravni osebi, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ni mogoče dovoliti na stroje, orodje in druge delovne priprave, kolikor so te stvari nujno potrebne (podkrepilo Višje sodišče) dolžniku za opravljanje njegove dejavnosti (1. odst. 80. čl. ZIZ). Slednji pogoj je potrebno razlagati tako, da bi rubež teh delovnih priprav onemogočil ali zelo otežil oz. okrnil opravljanje dolžnikove dejavnosti. Nedvomno je dolžnik pravna oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost, in vozila, katerih rubež predlaga upnik, je mogoče šteti za stroje oz. delovne priprave v smislu zgoraj citiranega člena. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik ni izkazal nadaljnjega pogoja za omejitev izvršbe na sporni vozili, to je, da sta prav ti dve vozili nujno potebni za opravljanje dejavnosti. Dolžnik v ugovoru ni konkretneje opredelil obsega svoje trgovinske dejavnosti (navedel je le, da opravlja dejavnost na območju cele Slovenije), o obsegu in vrsti proizvodne dejavnosti pa sploh ni povedal nič. Prav tako ni navedel ničesar o delu komercialistov, ki naj bi potrebovali osebno vozilo, niti ni povedal, ali ima morda še druga vozila. Za svoje trditve tudi ni predložil nobenih dokazil. Iz Izpiska Upravne enote Kranj, v katerega verodostojnost sodišče druge stopnje ne dvomi (priloga A11), je razvidno, da dolžnik poleg za izvršbo predlaganih vozil poseduje še eno osebno vozilo (Renault R19 Limited) in dve tovorni vozili (Citroen C 25 D in Zastava 35.8 ANPK). Glede na takšno stanje stvari in glede na dejstvo, da dolžnik ni niti trdil niti izkazal, da za opravljanje dejavnosti nujno potrebuje prav vsa vozila, ki jih poseduje, sodišče druge stopnje ocenjuje, da vozili, na katerih upnik predlaga izvršbo, nista izvzeti iz izvršbe v smislu 1. odst. 80. čl. ZIZ, saj nista nujno potrebni za opravljanje dolžnikove dejavnosti. Iz vsega povedanega izhaja, da dolžnikov ugovor ni utemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru preizkusa izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Ker dolžnik z ugovorom ni uspel, odgovor na ugovor pa je bil zaradi posledic upnikovega molka iz 1. odst. 58. čl. ZIZ potreben, mora dolžnik upniku stroške odgovora na ugovor povrniti (1. odst. 154. čl. in 1. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Stroški obsegajo stroške sestave odgovora (priglašenih 350 odvetniških točk po 2. alinei 5. odst. Tar. št. 21 Odvetniške tarife (OT) x 90,00 SIT = 31.500,00 SIT) in stroške obvestila stranki (10 odv. točk po 4. odst. Tar. št. 33 OT x 90,00 SIT = 900,00 SIT), skupaj 32.400,00 SIT, in so odmerjeni v skladu z veljavno Odvetniško tarifo v zvezi s 16. čl. Zakona o državnem pravobranilstvu.