Jedro

Tožnik pri pregledovanju poštnega nabiralnika ni ravnal dovolj skrbno, številne reklame, ki so mu bile vročene prav tako v poštni nabiralnik, tudi po oceni sodišča druge stopnje niso bile opravičljiv vzrok, da bi tožnik spregledal najprej v poštnem nabiralniku puščeno obvestilo o sodni pošiljki, nato pa še samo sodno pošiljko.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s posebnim sklepom.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje tožeče stranke (v nadaljevanju tožnika) z dne 26. 2. 2015 (točka I. izreka izpodbijanega sklepa), ter odločilo, da bo o stroških v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje odločeno s končno odločbo v predmetni pravdni zadevi (točka II. izreka izpodbijanega sklepa).

2. Zoper ta sklep se pravočasno z laično pritožbo pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter smiselno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev v novo odločanje. Najprej navaja, da je prišlo do nepričakovanega in neželenega zapleta, da je zamudil razpisani narok, ker ni prejel vabila, v posledici česar je sodišče postopek ustavilo. Navaja, da vabila na narok ni prejel, zato je tudi predlagal vrnitev v prejšnje stanje, čemur sodišče ni sledilo. Nasprotuje odločitvi sodišča z dne 22. 4. 2005, ker sodišče ni v popolnosti ugotovilo dejanskega stanja oziroma je napačno ocenilo nekatere ključne elemente, ki so vplivali na odločitev in izdajo sklepa, s katerim je zavrnilo njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Napačna je ugotovitev, da je bil pri pregledovanju pošte malomaren, saj je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navedel, da je pošto pregledoval skrbno, ni pa opazil oziroma našel pošiljke sodišča ter tudi, da je bil v kritičnem terminu, ko bi naj pošiljka prispela, odsoten iz kraja bivanja, o čemer bi vedela povedati njegova osebna prijateljica A.J. iz Rogaške Slatine, katere zaslišanje sedaj predlaga. Zatrjuje, da je pošto pregledoval s skrbnostjo povprečnega uporabnika poštnih storitev. Poleg tega izpostavlja nova dejstva, ki jih v predlogu ni mogel navesti, ker je zanje izvedel šele v pritožbenem roku, in sicer, da mu je bilo sporočeno, da gre za možnost, da bi v njegov predalčnik posegel kdo drug ter odtujil ali skril pred njim sodno vabilo ter s tem preprečil njegovo udeležbo na naroku in zaustavil pravdni postopek. Nasprotna stranka je njegov sin, ki njegov predalčnik, lokacijo in dostop do njega dobro pozna, zadrževanje sina v okolici predalčnika pa ni nič nenavadnega, zato je kot verjetnost treba dopustiti možnost, da je sin posegel v njegov predalčnik in skril oziroma odtujil pošto. Na takšno ravnanje kaže tudi dejstvo, da je že nekajkrat vlomil v njegove prostore in odtujil določene predmete in lastnino, pri čemer prilaga osebni seznam ukradenih predmetov. Izpostavlja še dejstvo, da je poštni predalčnik možno odpreti tudi z uporabo manjše fizične sile brez ključa, saj ne gre za posebno varovan predalčnik, ta je dostopen od zunaj in nezavarovan. Nadalje navaja, da je izvedel, da ima dostop do predalčnika s ključem tudi J.Š., ki je večkrat ob njegovi odsotnosti spraznil poštni predalčnik in pregledal pošto ter odvrgel reklame, on pa je v dobrih odnosih s tožencem in njegovo bivšo partnerko T.K. Predlaga svoje zaslišanje, priče A.J., da se vpogleda v sodni spis 504/2013, v zapisnik o vlomu toženca v njegove prostore pri policiji ter v seznam ukradenih predmetov. Stroškov ne priglaša. 3. Tožena stranka (v nadaljevanju toženec) je po svojem pooblaščencu odgovorila na pritožbo tožnika, ki ji v celoti nasprotuje in se protivi vsem navedbam, posebej še novim dejstvom in predlaganim novim dokazom, saj tožnik ni izkazal, da le-teh ni mogel predložiti do konca prvega naroka za glavno obravnavo (zaslišanje prič A.J. in J.Š., vpogled v zapisnik o vlomu sina A.K., spisek ukradenih predmetov). Poleg tega tožnik prihaja sam sebi v nasprotje, ko v 2. točki pritožbe navaja, da mu določena dejstva v času vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje niso bila znana, zaradi česar jih navaja šele v pritožbi, med katerimi pa je tudi dejstvo, da naj bi toženec posegel v predalčnik in skril oziroma odtujil pošto, nato pa v tretjem odstavku iste točke navaja, da je zadrževanje toženca v okolici predalčnika običajno in je zaradi navedenega kot verjetnost potrebno dopustiti možnost, da je toženec posegel v predalčnik. Tožnik je torej o tem že vedel v času vložitve predloga, kar posredno tudi sam priznava. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje na podlagi naslednjih pravno odločilnih dejstev: - tožnik se prvega naroka za glavno obravnavo dne 19. 1. 2015 ni udeležil, - iz povratnice pošiljke sodišča z vabilom za 19. 1. 2015 izhaja, da je bilo tožniku puščeno obvestilo v njegovem hišnem predalčniku dne 9. 12. 2014, nato pa, ker tožnik pisma ni dvignil v 15. dneh po prejemu obvestila, mu je bila pošiljka sodišča z vabilom (priporočeno pismo) puščena v hišnem predalčniku 29. 12. 2014, - tožnik v decembru 2014, ko je prišlo do vročitve pošiljke, ni bil dalj časa odsoten (tega ne potrjuje s svojo izpovedbo), - ključ od poštnega nabiralnika ima samo tožnik, - tožnik je pošto pregledoval oziroma pregleduje malomarno, saj ob veliki količini reklam, ki jih dobi v hišni predalčnik, vseh ne pregleda (v izpovedbi tožnik priznava, da dopušča možnost, da je tudi v decembru 2014 pregledoval pošto malomarno in je v veliki količini reklamnega gradiva v hišnem predalčniku spregledal sodno pošiljko z vabilom).

6. Na podlagi navedenih in pravno odločilnih dejstev sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilno ugotavlja, da na strani tožnika ne obstaja upravičen vzrok za zamudo prvega naroka za glavno obravnavo. Tožnik pri pregledovanju poštnega nabiralnika ni ravnal dovolj skrbno, številne reklame, ki so mu bile vročene prav tako v poštni nabiralnik, tudi po oceni sodišča druge stopnje niso bile opravičljiv vzrok, da bi tožnik spregledal najprej v poštnem nabiralniku puščeno obvestilo o sodni pošiljki, nato pa še samo sodno pošiljko. Ob zadostni skrbnosti pregledovanja poštnega nabiralnika, ki se pričakuje od povprečnega človeka (6. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ) le-tega ne bi mogel spregledati, posebej še ob dejstvu, da je očitno, da med pravdnima strankama teče več postopkov, med drugim tudi predmetni postopek, ki ga je nenazadnje začel (z vložitvijo tožbe) tožnik sam. V tej posledici bi bilo od njega pričakovati, da še toliko bolj skrbno pregleduje poštni nabiralnik, saj se je moral in mogel zavedati, da je v njem lahko tudi sodno pisanje.

7. Pritožbena izvajanja o tem, da je pošto pregledoval dovolj skrbno, ne morejo pripeljati do drugačne odločitve, saj upoštevaje njegovo izpovedbo, ko je bil zaslišan pred sodiščem na naroku za vrnitev v prejšnje stanje, tožnik izpoveduje ravno nasprotno, pove, da zaradi velike količine reklam, le-teh ni pregledal v celoti ter jih je nepregledane metal vstran. Tovrstna pritožbena izvajanja zato niso utemeljena.

8. Nadalje niso utemeljena pritožbena izvajanja o tem, da je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje izpostavil, da je bil v „kritičnem“ terminu, ko bi naj bila pošiljka prispela, odsoten iz kraja bivanja, kar naj bi potrdila tudi izpovedba njegove osebne prijateljice A.J., katere zaslišanje predlaga. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da tožnik v decembru 2014 ni bil dalj časa odsoten, saj je slednje nedvomno potrdil v svoji izpovedbi ob priliki zaslišanja na naroku za vrnitev v prejšnje stanje (list. št. 84 in 85 spisa), ko je povedal, da so bili predbožični prazniki in je hodil okrog, ampak dalj časa ni bil odsoten. V zvezi s to okoliščino šele v pritožbi prvič izpostavljen dokazni predlog naj se zasliši priča J., predstavlja pritožbeno novoto, pri čemer tožnik ne navaja utemeljenih razlogov, da tega dokaznega predloga ni mogel podati že pravočasno v postopku na prvi stopnji, zato je s tem dokazom v pritožbenem postopku prepozen (286. člen ZPP). Gre za pritožbeno novoto, ki je kot taka v pritožbenem postopku neupoštevna in zato neutemeljena (prvi odstavek 337. člena ZPP).

9. Nenazadnje je ugotoviti, da tudi vsa ostala pritožbena izvajanja: glede odtujitve sodnega pisanja s strani toženca iz poštnega nabiralnika, navedbe o posesti ključa J.Š. in posledično njegovo zaslišanje ter predvidevanju, da je priča ob njegovi odsotnosti spraznila poštni predalčnik ter odvrgla reklame, prav tako predstavljajo pritožbene novote. Tožnik v pritožbenem postopku ob izpostavljanju teh (prvič navedenih) dejstev in dokazov ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel izpostaviti pravočasno v postopku na prvi stopnji (prvi odstavek 337. člena ZPP). V tej posledici predstavljajo vsa navedena pritožbena izvajanja pritožbene novote, ki so v pritožbenem postopku nedopustne in zato neupoštevne.

10. Ker je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje prepričljivo ugotovilo, da na strani tožnika niso podani upravičeni razlogi za zamudo naroka z dne 19. 1. 2015, in ker sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), tožnikova pritožba ni utemeljena, sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

11. Ker si je odločitev o stroških postopka v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje sodišče prve stopnje pridržalo, tudi sodišče druge stopnje ni odločilo o pritožbenih stroških, in bo o vseh stroških predloga za vrnitev v prejšnje stanje odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom, pri čemer bo potrebno upoštevati, da toženca zastopa pooblaščenec na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči.