Jedro

Nasprotni udeleženec je v reviziji zatrjeval le, da je materialno pravo (določba 17. člena ZSR) zmotno uporabljeno zato, ker ni bil ugotovljen vzrok razpada zunajzakonske skupnosti. Ta revizijska trditev se je pokazala za netočno, saj sta nižji sodišči pravilno uporabili določbo 17. člena ZSR in določbo 158. člena SZ.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v postopku, ki se je začel pred uveljavitvijo Stanovanjskega zakona, odločilo, da je na stanovanju v Piranu predlagateljica imetnica pravic, ki jih imajo nekdanji imetniki stanovanjske pravice na podlagi Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91 in nasl. - v nadaljevanju SZ).

Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo.

Proti sklepu sodišča druge stopnje je vložil nasprotni udeleženec pravočasno revizijo in v njej uveljavljal revizijski razlog absolutne bistvene kršitve določb postopka. Nasprotni udeleženec je zatrjeval, da je bil vzrok za razpad zunajzakonske skupnosti v tem, da je imela predlagateljica ljubimca. Vprašanje, ali ga je imela ali ne, je temeljno. O tem vprašanju pa niti sklep sodišča prve stopnje niti sklep sodišča druge stopnje nimata razlogov. Glede tega vprašanja zato sklepov sodišč druge in prve stopnje ni mogoče preizkusiti. To pa predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede na to, da ni bil upoštevan resnični vzrok za razpad zunajzakonske skupnosti, je bila zmotno uporabljena tudi določba 17. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih. Sklepa sodišč druge in prve stopnje naj se razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Revizija je bila vročena predlagateljici, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (375. člen ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP).

Revizija ni utemeljena.

Revizijska trditev, da sklepa sodišč druge in prve stopnje ne vsebujeta ugotovitev o tem, ali je bil resnični vzrok za razpad zunajzakonske skupnosti v tem, da je imela predlagateljica ljubimca, kot je ves čas postopka zatrjeval nasprotni udeleženec, ni točna. V zvezi s temi trditvami nasprotnega udeleženca je sodišče prve stopnje izvedlo obširen dokazni postopek. Izvedene dokaze je ocenilo in ugotovilo, da izvedeni dokazi ne potrjujejo trditev nasprotnega udeleženca, da je zunajzakonska skupnost razpadla zato, ker naj bi predlagateljica navezala stike z ljubimcem M. Po oceni izvedenih dokazov je še ugotovilo, da je prišlo do poslabšanja razmer v zunajzakonski skupnosti konec leta 1988 in v začetku leta 1989, razlog za poslabšanje razmer pa je bil v tem, da se je nasprotni udeleženec odločil, da novega leta ne bo praznoval skupaj s svojo družino (ugotovitve v drugem odstavku na tretji strani razlogov sklepa sodišča prve stopnje). Sodišče druge stopnje se je s temi ugotovitvami strinjalo. Nasprotni udeleženec se v reviziji s temi ugotovitvami ne strinja, kar pomeni, da dokazne ocene sodišč druge in prve stopnje ne sprejema. To nesprejemanje dokazne ocene pa predstavlja revizijsko izpodbijanje v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa ni dovoljeno (tretji odstavek 370. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZPP). V reviziji zatrjevana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke 339. člena ZPP zato ni podana.

Nasprotni udeleženec je v reviziji zatrjeval le, da je materialno pravo (določba 17. člena nekdanjega Zakona o stanovanjskih razmerjih, v nadaljevanju ZSR) zmotno uporabljeno zato, ker ni bil ugotovljen vzrok razpada zunajzakonske skupnosti. Ta revizijska trditev se je pokazala za netočno. Ob preizkusu po uradni dolžnosti (371. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) pa je revizijsko sodišče, ob upoštevanju nadaljnjih ugotovitev nižjih sodišč o stanovanjskih potrebah udeležencev postopka in njunih otrok, ugotovilo, da sta nižji sodišči pravilno uporabili določbo 17. člena nekdanjega ZSR in določbo 158. člena SZ.

Po povedanem se je pokazalo, da revizija ni utemeljena. Zato jo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. in 384. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.)