Jedro

Po 2. odstavku 51. člena ZUS-1 je glavna obravnava namenjena izvajanju dokazov, kadar in kolikor je to potrebno za odločitev, pa ti dokazi niso bili že izvedeni ali če druga dejstva kažejo na to, da jih je treba drugače presoditi. Strankin predlog za izvajanje dokazov mora biti obrazložen, obstoj in pravna relevantnost predlaganih dokazov mora biti utemeljena s stopnjo verjetnosti, kar pomeni, da mora stranka navesti konkretne okoliščine, ki bi jih bilo z izvajanjem predlaganega dokaza ugotoviti in utemeljiti, v čem so za odločitev pomembne. Če tožnik svojega predloga za zaslišanje ne konkretizira v navedenem smislu, ga sodišče prve stopnje utemeljeno šteje zgolj za golo zatrjevanje, ki za dolžnost oprave glavne obravnave ne zadostuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, ZUS-1) v zvezi z 2. odstavkom 39. člena Zakona o azilu (ZAzil) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo z dne 18.6.2007, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za priznanje azila v Republiki Sloveniji kot očitno neutemeljeno na podlagi 1. alinee 2. odstavka 35. člena ZAzil v povezavi z 2. alineo 36. člena ZAzil ter odločila, da mora nemudoma po pravnomočnosti odločbe zapustiti Republiko Slovenijo. Tožena stranka je ugotovila neskladje v izjavah, ki jih je tožnik podal v prošnji za azil 14.5.2007 in v razgovoru z uradno osebo Centra za tujce 6.6.2007, o katerem je sestavljen uradni zaznamek. Neskladje je glede razlogov za zapustitev Makedonije, o tem, ali ima v Makedoniji družino in o tem, kakšen je njegov državljanski status. Glede teh pomembnih okoliščin je tožnik v prošnji izjavil: da je Makedonijo zapustil, ker je brez državljanstva in ni mogel delati; da je slabo ekonomsko stanje tudi eden od razlogov za njegov odhod iz Makedonije; da se je naveličal podaljševati dokumente; da ga na Makedonijo nič ne veže, ker tam živi le še njegova sestra; da je bil v Makedoniji šikaniran ker je Rom, ti so dežurni krivci za vsako krajo; da se je stikov s policisti izogibal, da so ga že hoteli deportirati v Srbijo, pa je to preprečil njegov oče, ki je makedonski državljan, sam pa za pridobitev državljanstva nima denarja. Iz uradnega zaznamka z dne 6.6.2007 izhaja, da je tožnik izjavil, da v Makedoniji živita njegova žena in triletni otrok in da bi se rad vrnil v Makedonijo, da bi jima pomagal, vendar ga tam zaradi tatvin čaka zaporna kazen do petih let. V zvezi s tožnikovo identifikacijo tožena stranka navaja, da ima tožnik v Makedoniji urejen status, ima osebno izkaznico za tujca, državljana Republike Srbije, ki velja do 21.2.2008 in vozniško dovoljenje, ki velja do 4.12.2010. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje toženi stranki in navaja, da je odločitev pravilno oprta na določbe 1. alinee 2. odstavka 35. člena v povezavi z 2. alineo 36. člena ZAzil, ki določajo, kdaj se prošnja za azil kot očitno neutemeljena lahko zavrne. Iz upravnih spisov je nesporno, da je bil tožnik pred podajo prošnje za azil opozorjen, da mora navesti po resnici vsa pomembna dejstva in okoliščine, prejel je ustrezno brošuro in imel tolmača za makedonski jezik, pri podaji prošnje pa sta sodelovali tudi predstavnici Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij. V tožbi tožnik neskladij ni prepričljivo pojasnil in razložil, kako naj bi na neskladje oziroma na podajo njegove prošnje vplivalo nerazumevanje jezika. Predlagal je, da ga sodišče zasliši, vendar ni navedel okoliščin, dejstev in dokazov, ki bi lahko vplivali na drugačno odločitev o dejanskem stanju. Zato sodišče prve stopnje glavne obravnave ni opravilo.

Tožnik se pritožuje zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Ponovno poudarja, da je do različnih izjav prišlo zaradi nerazumevanja jezika, saj je bil v težki psihični situaciji po več dnevnem potovanju in namestitvi v zaprtem policijskem oddelku ... Zatrjuje, da je bil prisiljen pobegniti iz matične države, ker je bil kot Rom izpostavljen maltretiranju in šikaniranju neznancev, policija pa ga ni zaščitila, zaradi neurejenih dokumentov so ga hoteli iz Makedonije deportirati v Srbijo. Sodišče prve stopnje bi ga moralo zaslišati in se prepričati, da je njegova prošnja za azil utemeljena. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in razveljavi oziroma spremeni izpodbijano sodbo tako, da ugodi prošnji za azil. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča ni podana zatrjevana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu. V obravnavani zadevi izdaja sodbe brez glavne obravnave ni ravnanje v nasprotju z določbami ZUS-1 (4. odstavek 75. člena ZUS-1). Po 2. odstavku 51. člena ZUS-1 je glavna obravnava namenjena izvajanju dokazov, kadar in kolikor je to potrebno za odločitev, pa ti dokazi niso bili že izvedeni ali če druga dejstva kažejo na to, da jih je treba drugače presoditi. Strankin predlog za izvajanje dokazov mora biti obrazložen, obstoj in pravna relevantnost predlaganih dokazov mora biti utemeljena s stopnjo verjetnosti, kar pomeni, da mora stranka navesti konkretne okoliščine, ki bi jih bilo z izvajanjem predlaganega dokaza ugotoviti in utemeljiti, v čem so za odločitev pomembne. V obravnavani zadevi pa, kot je navedlo že sodišče prve stopnje, tožnik predloga za svoje zaslišanje ni konkretiziral v navedenem smislu in ga je zato sodišče prve stopnje utemeljeno štelo zgolj za golo zatrjevanje, ki za dolžnost oprave glavne obravnave ne zadostuje. Pritožbeno sodišče še poudarja, da tožnik v tožbi in pritožbi ne oporeka ugotovitvi, da kažejo podatki in listine upravnih spisov neskladje v njegovih izjavah glede pomembnih okoliščin, pač pa neskladje pojasnjuje s sklicevanjem na nerazumevanje jezika, kar opravičuje s težkim psihičnim stanjem zaradi več dnevne poti in namestitve v ... Za takšno sklicevanje tudi po presoji pritožbenega sodišča ni podlage v podatkih in listinah upravnih spisov, ki kažejo, kot je to podrobno navedlo že sodišče prve stopnje, da je tožnik podal prošnjo za azil ob sodelovanju tolmača za makedonski jezik in v prošnji izrecno izjavil da prevajanje razume in da glede tega nima pripomb, iz zapisnika o podaji prošnje pa tudi ni razvidno, da bi kdo od drugih sodelujočih zaznal v zvezi s tem kakšne težave. Ugotovitev, ali je tožnikova prošnja za azil utemeljena, za kar je tožnik v tožbi tudi predlagal zaslišanje, pa za odločitev v obravnavani zadevi, ko je bila tožnikova prošnja za azil zavrnjena kot očitno neutemeljena na podlagi 2. odstavka 35. člena ZAzil, pravno ni pomembno, saj se v postopku po navedeni določbi ZAzil ne ugotavljajo razlogi za vsebinsko odločitev o prošnji za azil. Tudi ni podan pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Eden od pogojev, zaradi katerih se o azilu lahko odloča v tako imenovanem pospešenem azilnem postopku, je določen tudi v 1. alinei 2. odstavka 35. člena ZAzil, to je če prošnja prosilca za azil temelji na namernem zavajanju ali če se postopek zlorablja. Za zavajanje oziroma zlorabo postopka se po določbi 2. alinee 36. člena ZAzil šteje tudi lažna predstavitev razlogov, na katere se prosilec za azil sklicuje. Glede na dejansko podlago, na katero je tožena stranka oprla svojo odločitev in je to podlago sodišče prve stopnje sprejelo za pravilno, je presoja sodišča prve stopnje o zavajanju in zlorabljanju azilnega postopka pravilna.

Ker sodišče prve stopnje samo ni ugotavljalo dejanskega stanja, tožnik ne more uveljaviti pritožbenega ugovora zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pavšalni ugovori, s katerimi tožnik v pritožbi ponavlja tožbena zatrjevanja o nerazumevanju jezika in dolžnosti oprave presoje utemeljenosti podane prošnje za azil in je te ugovore pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje, ne morejo vplivati na drugačno odločitev.

Ker niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, ne razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.