Jedro

V obravnavani zadevi ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj gre za spor o ukrepu gradbenega inšpektorja, ki ni izražen v denarni vrednosti, zato se revizija po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 ne dovoli. Revident mora navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter navedeno tudi izkazati. Šele takrat bi bila mogoča presoja, ali ima izpodbijana odločitev zanj res zelo hude posledice.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper prvostopenjsko sodbo je tožnik po pooblaščencu dne 5.9.2008 vložil pravočasno revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s tem, da gre v zadevi za rušenje objekta, katerega vrednost je višja od 20.000 EUR, kar ima tudi zelo hude posledice za tožnika in jih je treba presojati tudi z vidika, da je tožnik v času trajanja tega postopka pridobil sicer nepravnomočni sklep v nepravdnem postopku sodne določitve meje.

Revizija ni dovoljena.

S pravnomočno sodbo, ki se izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS št. 105/06 in 26/07 - sklep US RS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 20.9.2006, s katero je zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep organa prve stopnje, s katero je le-ta ugotovil, da je odločba urbanističnega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote N.G. z dne 15.10.2001, s katero je bilo tožniku naloženo, da zgrajeni objekt odstrani in vzpostavi prejšnje stanje, postala izvršljiva, in dovolil izvršbo ter določil rok 30 dni za izvršitev; po poteku roka, bo dejanje opravilo pooblaščeno podjetje, ter še odločil, da bo o stroških odločeno s posebnim sklepom in da pritožba ne zadrži izvršitve.

Po 2. odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po ustaljeni upravno-sodni praksi vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up 858/08 z dne 3.6.2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 1. in 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločalo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Iz navedenega izhaja, da je revizija po navedeni točki dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 EUR. V obravnavani zadevi ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj gre za spor o ukrepu gradbenega inšpektorja, ki ni izražen v denarni vrednosti, zato se revizija po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 ne dovoli.

Po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Po presoji vrhovnega sodišča revident trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije ni izpolnil zgolj s trditvijo, da ima odločitev sodišča, ker gre za rušitev objekta ob upoštevanju njegove vrednosti (20.000 EUR) zelo hude posledice za tožnika. Revident bi namreč moral navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter navedeno tudi izkazati. Šele tako bi bila mogoča presoja, ali ima izpodbijana odločitev zanj res zelo hude posledice. Glede na navedeno revident ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovolitev revizije po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Glede na to, da revident ni izkazal nobenega od zatrjevanih pogojev za dovolitev revizije iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1, je vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.