Jedro

Vrednost z revizijo (ali s predlogom za njeno dopustitev) izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je lahko le njen zavrnilni oziroma za stranko - revidenta (predlagatelja) neugodni del. Določitev vrednosti spornega predmeta za vmesna ugotovitvena zahtevka je neupoštevna.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo: - da je toženka dolžna tožnici izročiti za vknjižbo primerno listino, na podlagi katere bo mogoč zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice na nepremičnini z ident. št. 1737-417-12, ki obsega stanovanje v 5. in 6. etaži v izmeri 114,18 m², vpisani pri Okrajnem sodišču v Ljubljani v podvl. št. … k. o. ..., v korist tožnice, bodisi izročiti zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice tožnice na tej nepremičnini v notarsko hrambo v korist tožnice kot upravičenke, pod pogojem, da ta predloži dokaz o plačilu celotne kupnine (I. točka izreka); - da mora toženka tožnici plačati 1.660,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 10. 2007 dalje (II. točka izreka); - da se zavrne, kar zahteva tožnica več in tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine (v višini 3.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 8. 2007 dalje) ter za ugotovitev: (1) da je toženka dolžna tožnici plačati pogodbeno kazen za neizpolnitev obveznosti iz 34. člena Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (v nadaljevanju ZVKSES) v višini petih odstotkov po prodajni pogodbi z dne 13. 7. 2007, kar znaša 16.581,38 EUR, in (2) da se šteje obveznost tožnice plačati toženki zadržani del kupnine v znesku 14.921 EUR po četrtem odstavku 15. člena ZVKSES za pobotano z zahtevkom tožnice za plačilo pogodbene kazni v višini petih odstotkov kupnine po prodajni pogodbi z dne 13. 7. 2007 v znesku 16.581,38 EUR z dnem vložitve predloga za vpis etažne lastnine, to je 24. 10. 2007 (III. točka izreka); - da vsaka stranka nosi svoje stroške pravdnega postopka (

IV. točka izreka) .

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke delno ugodilo ter v II. in IV. točki izreka izpodbijano sodbo tako spremenilo, da se zavrne tudi tožbeni zahtevek za plačilo 1.660,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 10. 2007 dalje do plačila in da je tožnica dolžna toženki povrniti pravdne stroške v višini 646,08 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi , sicer pa pritožbo toženke in v celoti pritožbo tožnice zavrnilo ter v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (to je v I. in III. točki izreka).

3. Zoper to sodbo je tožnica na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložila predlog za dopustitev revizije, in sicer glede vprašanja (ne)pravilnosti razlage 34. in 35. člena ZVKSES, kakršno je podalo sodišče druge stopnje. Gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča RS še ni, na njegovo pomembnost pa kaže že sam sprejem ZVKSES ter njegova namen in temeljno načelo, to je načelo zaščite kupcev – potrošnikov pred tveganji v zvezi s prodajalčevo neizpolnitvijo, ki ga višje sodišče v konkretnem primeru ni upoštevalo. Tožnica v predlogu navaja, da so sporni še zahtevki za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila (vrednost spornega predmeta 8.400 EUR), za ugotovitev (dveh) pravnih razmerij (vrednost spornega predmeta 2.100 EUR in 2.100 EUR) ter za plačilo pogodbene kazni (vrednost spornega predmeta 1.660,38 EUR), ki so povezani z vprašanjem ekonomskega interesa.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Po novi ureditvi revizije oziroma njene dopustnosti(1) je ta v skladu z drugim odstavkom 367. člena ZPP dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (dovoljena revizija); če ni dovoljena po tem merilu, je po določbi tretjega odstavka 367. člena ZPP dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (dopuščena revizija).(2) P

ri tem pa je bistveno, da sodišče revizije ne more dopustiti, če zakon določa, da revizije ni, ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR (četrti odstavek 367. člena ZPP).

Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP vrednost spora, ki je odločilna za presojo (ne)dovoljenosti revizije, določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.(3)

6. Tožničini argumentaciji, zakaj naj bi vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presegala 2.000 EUR, ni mogoče pritrditi.

Vrednost z revizijo (ali s predlogom za njeno dopustitev) izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je lahko le njen zavrnilni oziroma za stranko –

revidenta (predlagatelja) neugodni del. V konkretnem primeru tožnica na drugi stopnji sojenja ni uspela z izpodbijanjem zavrnitve zahtevka za plačilo odškodnine

( v višini 3.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 8. 2007 dalje ), z izpodbijanjem zavrnitve dveh (kot jih je sama poimenovala )

vmesnih ugotovitvenih zahtevkov in z izpodbijanjem stroškovne odločitve, v njeno škodo pa je bila na podlagi pritožbe toženke spremenjena odločitev o zahtevku za plačilo pogodbene kazni v znesku 1.660,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 10. 2007 dalje (v zavrnilno) in stroškovna odločitev . Tožnica s predlogom za dopustitev revizije pravnomočne odločitve o zavrnitvi zahtevka

za plačilo odškodnine in stroškovne odločitve ne izpodbija(4), odločitve v I. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje glede izstavitve zemljiškoknjižne listine pa ni izpodbijala s pritožbo, zato je tudi s predlogom ne more .

V tej točki izreka sodbe sodišča prve stopnje je bilo njenemu tožbenemu zahtevku itak (samo) ugodeno (ne vsebuje zavrnilnega dela) in v to odločitev sodišče druge stopnje ni v ničemer posegalo; ostala je nespremenjena.(5) Relevantne so tako lahko le še odločitve o (vmesnih) ugotovitvenih zahtevkih in zahtevku za plačilo pogodbene kazni za neizpolnitev obveznosti predlagati vpis etažne lastnine.

7. Tožničina določitev vrednosti spornega predmeta za vmesna ugotovitvena zahtevka(6) je neupoštevna.

Vrhovno sodišče posebej poudarja, da je treba v mesni ugotovitveni zahtevek zaradi prejudicialnosti

presojati v razmerju do glavnega zahtevka in skupaj z njim.

V

rednosti spornega predmeta za takšen zahtevek zato ni treba opredeliti posebej; v primeru (kakršen je tudi konkretni) kumulacije vmesnega ugotovitvenega zahtevka in dajatvenega zahtevka zadostuje ena, skupna in nediferencirana vrednost spornega predmeta.(7) V obravnavanem primeru dajatveni zahtevek oziroma njegov znesek (1.660,38 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki za presojo /ne/dovoljenosti /predloga za dopustitev/ revizije niso relevantne) pomeni logično (materialno)pravno (in računsko) posledico obeh ugotovitvenih („pojasnilo“ tega zneska).

(Tudi oziroma še zlasti) v konkretnem primeru je popolnoma jasno, da se smisel in pomen obeh vmesnih ugotovitvenih, „vzročnih“ zahtevkov v celoti izčrpa v dajatvenem, „posledičnem“ zahtevku;(8) edini relevantni znesek je torej tisti iz tega (dela) zahtevka, to je

1.660,38 EUR.

8. Upoštevajoč obrazloženo je zato treba šteti, da je v konkretnem primeru za presojo (ne)dovoljenosti predloga za dopustitev revizije relevantna vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe zgolj

1.660,38 EUR , kar ne presega praga iz četrtega odstavka 367. člena ZPP. Predlog tožnice torej ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.

Op. št. (1): Primerjaj

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D); Ur. l. RS, št. 45/2008. Op. št. (2): Postopek dopuščene revizije je „

dvofazen “

. V tem primeru mora stranka najprej

(pri Vrhovnem sodišču RS) vložiti predlog za dopustitev revizije (367.b člen ZPP) in šele po (morebitni) dopustitvi samo revizijo.

Op. št. (3): Dodati velja, da se pri denarnih zahtevkih kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka; obresti se ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (39. člen ZPP).

Op. št. (4): Revizija zoper stroškovno odločitev itak ni dovoljena. Odločitev o stroških postopka, čeprav je vsebovana v sodbi, je namreč po svoji naravi sklep (peti odstavek 128. člena ZPP). Revizija zoper sklep sodišča druge stopnje je dovoljena le, če se s tem postopek pravnomočno konča (prvi odstavek 384. člena ZPP), sklep o stroških pa takšne lastnosti nima.

Op. št. (5): Glede na predlagateljičine navedbe velja pripomniti, da pravnomočen postane (le) izrek sodbe, ne pa ugotovitve o pravno relevantnih dejstvih in pravna naziranja v njeni obrazložitvi.

Op. št. (6): Odločitev o teh dveh zahtevkih je (glede na navedbe tožnice –

primerjaj zlasti 2. alinejo na drugi strani njene pripravljalne vloge z dne 26. 8. 2010 z naslovom „Poprava tožbenega petita“ in zadnji odstavek na tretji strani njene Druge pripravljalne vloge z dne 27. 9. 2010 ) prejudicialnega pomena za odločite v o zahtevku za plačilo pogodbene kazni (glavni stvar i), o čemer se sicer ne odloča v izreku sodbe, temveč se to reši (le) v obrazložitvi odločbe.

Op. št. (7): V primeru naknadne postavitve takšnega zahtevka vrednosti spornega predmeta (tudi) ni treba opredeliti na novo –

primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 40/2010 z dne 20. 3. 2013. Op. št. (8): V tožbenem predlogu dajatvenega (dela) zahtevka je bilo izrecno navedeno, da je znesek

1.660,38 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi toženka dolžna tožnici plačati po izvršenem pobotu iz drugega vmesnega ugotovitvenega zahtevka.