Jedro

V postopku davčne izvršbe organ nima pristojnosti odločati o odpisu dolga - globe, ki se prisilno izterjuje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ na podlagi izvršilnega plačilnega naloga št. 061196 z dne 17. 8. 2007, zoper tožnico kot dolžnico začel davčno izvršbo dolžnega zneska neplačane globe, ki skupaj s stroški davčne izvršbe v višini 20,86 EUR znaša 104,32 EUR. Kot način davčne izvršbe je določil rubež denarnih sredstev.

Drugostopni organ v svoji odločbi, s katero je tožničino pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, navaja, da je plačilo globe tožnici naložila skupna Občinska uprava Ptuj z navedenim plačilnim nalogom, zaradi storjenega prekrška (parkiranja na mestu za invalide) v višini 83,46 EUR. Ker pritožnica navedenega zneska globe ni poravnala v predpisanem roku in višini, je predlagatelj izvršbe prvostopnemu organu podal zahtevek za izterjavo. Prvostopni organ je dne 25. 12. 2008 izdal izpodbijani sklep ter hkrati k dolgu prištel še stroške davčne izvršbe v višini 20,86 EUR. Plačilni nalog je bil izdan na podlagi 57. člena Zakona o prekrških (ZP-1, Uradni list RS, št. 55/05-UPB-2). Davčni organ vodi davčno izvršbo na podlagi 143., 151., 144., 152., 146. člena ZDavP-2. Izpodbijani sklep vsebuje vse sestavine, ki jih določa 151. člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2 – Ur. list RS, št. 117/2006 s spremembami). Plačilni nalog, ki v obravnavanem primeru predstavlja izvršilni naslov, je opremljen s potrdilom o izvršljivosti s strani predlagatelja izvršbe, kar pomeni, da v skladu s 146. členom ZDavP-2 predstavlja veljaven izvršilni naslov. Plačilni nalog je postal izvršljiv dne 3. 11. 2007. Potrdilo o izvršljivosti predstavlja potrdilo v smislu 179. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 24/06- UPB2), ki se na podlagi tretjega odstavka 2. člena ZDavP-2 uporablja v vseh vprašanjih postopka, ki niso urejena v ZDavP-2, zato se ta okoliščina v skladu s prvim odstavkom 169. člena ZUP šteje za dokazano. V skladu s petim odstavkom 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. Prvostopni organ nima pristojnosti, da bi presojal pravilnost in zakonitost izdaje plačilnega naloga v postopku o prekršku, ampak lahko pritožnica tovrstne ugovore uveljavlja samo v postopku o prekršku, nikakor pa ne v postopku davčne izvršbe. Neutemeljeni so tudi pritožbeni ugovori glede pritožničine nezmožnosti plačila terjanega zneska, prvostopni organ ji je v zvezi s tem pojasnil izvzetja in omejitve izvršbe na denarna sredstva iz drugega in tretjega odstavka 166. člena ZDavP-2 (izvzetje oziroma delno izvzetje denarne socialne pomoči – omejitve iz 160. člena ZDavP-2). Prvostopni organ je torej odločil pravilno in zakonito, pritožbene navedbe pa so neutemeljene.

Tožnica v laično napisani tožbi navaja, da se pritožuje iz razloga, ker terjanega zneska ne more poravnati, saj je prijavljena na Zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba in ne dobiva nobenih mesečnih prejemkov razen denarne socialne pomoči, ki znaša 155,00 EUR. Živi pri mami, ki pa ji finančno ne more pomagati, saj je zaposlena kot snažilka. Zato se obrača na sodišče, da ji pomaga. Zaveda se, da je naredila napako. Prosi, da ji sodišče zniža dolg ali pa ga vsaj povrne na prvotni znesek, saj dolga ne more plačati v celoti. Smiselno torej predlaga, da sodišče odpravi izpodbijani sklep.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je prvostopni davčni organ zakonito izdal izpodbijani sklep o davčni izvršbi na dolžničina denarna sredstva pri bankah oziroma hranilnicah iz naslova neplačane globe in stroškov postopka, ker tožnica ni plačala dolžnega zneska globe po navedenem plačilnem nalogu, ki skupaj s stroški davčne izvršbe znašajo 104,32 EUR. Kot je razvidno iz priloženih upravnih spisov zadeve, je bil predmetni plačilni nalog za plačilo globe tožnici izdana s strani skupne Občinske uprave Ptuj na podlagi 57. člena Zakona o prekrških (ZP-1, Uradni list RS, št. 70/06-UPB-3). Tožnica ne prereka dejstva, da ga je tudi prejela oz. da ji je bil vročen. V njem je tudi pravni pouk, po katerem je dolžna plačati globo v skladu s 57. členom ZP-1 v roku 8 dni v polovičnem znesku, ali pa lahko v roku 8 dni vloži utemeljeno zahtevo za sodno varstvo. Iz klavzul o izvršljivosti je razvidno, da je plačilni nalog postal izvršljiv in sicer dne 3. 11. 2007. Pritožbeni ugovor, da tožnica globe ne more plačati je neutemeljen oz. za odločitev ni relevanten. Kot sta ji pojasnila že oba upravna organa, že zakon sam določa omejitve pri izvršbi v denarna sredstva, ki jih davčni dolžnik dobiva iz naslova socialnih prejemkov. Te omejitve veljajo že po samem zakonu in zato davčni organ tudi pri rubežu denarnih sredstev s tožničinih računov v ta sredstva ne bo posegal oziroma bo posega le v skladu z zakonskimi določbami. Sicer pa se v postopku izterjave globe, glede na izrecne določbe 110. člena ZDavP-2, določbe 101. člena tega zakona (ki omogočajo odlog ali odpis davčnega dolga) ne uporabljajo za obveznosti, kot je predmetna, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo in ne vodi knjigovodskih evidenc o njihovi odmeri. Davčni organ je torej pristojen le za izterjavo teh obveznosti.

Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor oziroma zahtevek, v smislu katerega se ji naj terjatev odpiše ali vsaj zniža na prvoten znesek (torej na polovico odmerjene globe), saj ji davčni organ v postopku izvršbe tega, glede na že povedano, ne more odobriti (ker za to nima zakonske podlage), prav tako tudi sodišče nima te pristojnosti. To možnost je tožnica imela v postopku o prekršku, ko je prejela predmeten plačilni nalog (kjer je bila nanjo izrecno opozorjena oz. poučena, da lahko v roku 8 dni plača le polovico globe), vendar je žal ni izkoristila.

V ostalem se sodišče, da ne bi prišlo do ponavljanja, sklicuje na razloge obeh upravnih organov v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06 s spremembami).

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.