Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je občina organ javnega sektorja iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK?
2. Ali je sodišče pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 35. člena ZIntPK s tem, ko je presodilo, da so bili pravni posli tožeče stranke takšni, ki jih je potrebno voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje?
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je občina organ javnega sektorja iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK?
2. Ali je sodišče pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 35. člena ZIntPK s tem, ko je presodilo, da so bili pravni posli tožeče stranke takšni, ki jih je potrebno voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje?
1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je szavrnilo tožbo zoper ugotovitve o konkretnem primeru, št. 06212-10/2022/41 35002 z dne 19. 5. 2023, s katerimi je Komisija za preprečevanje korupcije ugotovila, da je tožnica (občina) s tem, ko je sklepala pravne posle s samostojnima podjetnikoma, ki sta družinska člana njenih občinskih svetnic, kršila prvi odstavek 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju ZIntPK).
2. V obrazložitvi sodbe je Upravno sodišče pritrdilo toženki, da je tožnica pri sklepanju navedenih poslov delovala kot "organ javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje", kot to določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, zato v skladu s prepovedjo v isti določbi ne bi smela skleniti poslov z navedenima samostojnima podjetnikoma. Pojasnilo je, da so javni sektor in njegovi organi opredeljeni v 4. točki 4. člena ZIntPK in da Skupna občinska uprava občin Kočevje, Kostel in Osilnica to ni, ker ne gre za (javno) pravno osebo, ki bi samostojno razpolagala z javnimi sredstvi. Navedena skupna uprava glede na opredelitev organov občine iz Zakona o lokalni samoupravi tudi ni tožničin organ, ampak njena notranja organizacijska enota in v tem primeru še izpolnitvena pomočnica pri sklepanju spornih pravnih poslov. V zvezi z vodenjem postopka javnega naročanja skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, je pomembno le, da ima organ po Zakonu o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-3) položaj naročnika. Tudi evidenčna javna naročila (za kar gre v obravnavanem primeru glede na vrednost naročila) so javna naročila in tudi zanje so v ZJN-3 predvidena postopkovna pravila, npr. vodenje evidenc.
3. Tožnica zoper to sodbo vlaga predlog za dopustitev revizije. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj revizijo dopusti glede petih vprašanj, ki jih šteje za pravno pomembna v smislu 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).1
4. Predlog je delno utemeljen.
5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP izpolnjeni glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa. Zato je predlogu za dopustitev revizije v tem delu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Ob tem pojasnjuje, da je prvo vprašanje zaradi večje jasnosti oblikovalo samo na način, da je združilo in skrajšalo prvi dve vprašanji, ki jih je tožnica postavila v predlogu. Dopuščeni vprašanji sta pomembni za pravilno uporabo prvega odstavka 35. člena ZIntPK,2 in sicer predvsem v povezavi z razlago, kaj pomeni "organ javnega sektorja" in "vodenje postopka skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje". Vrhovno sodišče se z njima še ni ukvarjalo, ocenjuje pa, da sta pomembni tako za vnaprej nedoločeno število primerov, ki jih bosta obravnavala toženka in Upravno sodišče, kakor tudi za vse organe in organizacije javnega sektorja, ki dnevno odločajo o tem, koga izbrati za svojega sopogodbenika. Glede na navedeno je vprašanji dopustilo zaradi zagotovitve enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse.
6. V preostalem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.
1 Po prvem odstavku 22. člena Zakona o upravnem sporu se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače. 2 Ta določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član:- udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali- neposredno ali prek drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.