Jedro

Pri odmeri višine odškodnine za duševne bolečine ob smrti sestre ni podlage za razlikovanje med sestrami in bratom zgolj zaradi mladosti ene od oškodovank, saj je zaradi velike medsebojne navezanosti družinskih članov izkazana huda prizadetost vseh članov velike družine.

Izrek

1. Revizija prvega, drugega, tretjega in šestega tožnika se zavrže. 2. Reviziji pete tožnice ml. A. K. se delno ugodi in se ob delni spremembi sodbe sodišča druge stopnje in delni ugoditvi pritožbi, sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se poslej glede pete tožnice glasi tako, da mora tožena stranka plačati tožnici ml. A. K. še znesek 300.000 SIT (skupaj torej 600.000 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.5.2002 dalje do plačila.

3. V ostalem se revizija pete tožnice zavrne.

4. Tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Tožniki so za duševne bolečine ob smrti pokojne hčerke oziroma sestre ml. Al. K. in za premoženjsko škodo prvotno uveljavljali odškodnino v skupnem znesku 17,253.094 SIT. Med pravdo je tožena stranka tožnikom izplačala odškodnino za nepremoženjsko škodo v zneskih 1,850.000 SIT, 1,250.000 SIT in pokojničinim sestram ter bratu po 900.000 SIT.

Tožena stranka je delno poravnala tudi premoženjsko škodo. Sodišče prve stopnje je nato delno ugodilo skrčenemu tožbenemu zahtevku tožnikov in prisodilo v breme tožene stranke prvi tožnici še 777.000, drugemu tožniku 750.000 SIT, tretjemu, četrtemu in šestemu tožniku po 600.000 SIT in peti tožnici 300.000 SIT odškodnine.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke glede višine odškodnine, ugodilo ji je samo glede pravdnih stroškov.

Proti drugostopenjski sodbi so vložili revizijo prvi, drugi, tretji, peti in šesti tožnik. Izpodbijajo zavrnilni del zahtevkov za nepremoženjsko škodo, ki znaša za prvo tožnico, drugega tožnika, tretjega tožnika in šesto tožnico po 1,000.000 SIT, za peto tožnico pa 1,300.000 SIT. Tožniki uveljavljajo revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava s trditvijo, da prisojene odškodnine niso primerna satisfakcija za prestane duševne bolečine tožnikov ob izgubi svojca. Vsi člani sedemčlanske družine so bili navezani drug na drugega in zaradi tega duševno trpijo, pri čemer je v tej večji slovenski družini trpljenje ob izgubi hčerke oziroma sestre dejansko preraslo v izjemno hudo prizadetost. Še posebej napačno je stališče pritožbenega sodišča, da gre najmlajši tožnici A. K., ki je bila v času škodnega dogodka stara štiri leta, nižja odškodnina v primerjavi z odškodnino, odmerjeno bratu in sestram zato, ker je s pokojno sestro preživela relativno kratek čas. Prav ta razlika v starosti med pokojno oškodovanko in najmlajšo sestro izpričuje, da je peta tožnica kot najmlajša bila deležna posebne pozornosti pokojne sestre, ki se je z njo več ukvarjala, z njo bila več skupaj, torej je šlo prav nasprotno za bolj intenzivno čustveno navezanost med oškodovanko in tožnico, zaradi česar je ta še bolj trpela ob izgubi sestre kot ostali. Zato je neživljenjsko stališče obeh sodišč glede opravičevanja nižje odškodnine tej tožnici v primerjavi z ostalimi sestrami in bratom.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99, 96/2002 in 2/2004) je bila revizija vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija prvega, drugega, tretjega in šestega tožnika ni dovoljena, revizija pete tožnice pa je delno utemeljena.

V tej pravdni zadevi šest tožnikov uveljavlja vsak svojo odškodnino iz škodnega dogodka, to je prometne nezgode oziroma smrti njihove hčerke oziroma sestre. V taki situaciji je vsak tožnik v pravdni samostojna stranka in se dovoljenost revizije presoja po vrednosti zahtevka vsakega posameznega tožnika. Po drugem odstavku 367. člena ZPP pa je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT. Iz revizijskih navedb izhaja, da prvi, drugi, tretji in šesti tožnik izpodbijajo drugostopenjsko sodbo v znesku vsak po 1,000.000 SIT, ker je bil vsakemu od njih zavrnjen tožbeni zahtevek v takem obsegu. To pa pomeni, da znaša vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe za vsakega od navedenih štirih revidentov po 1,000.000 SIT, kar pa je premalo za dovoljenost revizije. Ker torej ti tožniki glede na drugi odstavek 367. člena ZPP revizije ne morejo vložiti, je njihova revizija nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP), zato jo je revizijsko sodišče po 377. členu ZPP zavrglo.

Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki se nanaša na peto tožnico mladoletno A. K., znaša 1,300.000 SIT, zato je njena revizija dovoljena. Za duševne bolečine zaradi smrti sestre ji je tožena stranka izplačala med pravdo odškodnino v znesku 900.000 SIT, prvostopenjsko sodišče pa ji je prisodilo še nadaljnjih 300.000 SIT, višji zahtevek pa je zavrnilo, s čimer se je pritožbeno sodišče strinjalo.

Revizijski trditvi o zmotni uporabi materialnega prava (201. člena Zakona o obligacijskih razmerjih; ZOR, Uradni list SFRJ, št. 29/78 - 57/89) revizijsko sodišče delno pritrjuje. Medtem ko je za dve sestri in brata pokojne Al. K., ki so vsi kot družina živeli skupaj, presojeno, da znaša zanje pravična denarna odškodnina za njihove duševne bolečine za vsakega po 1,500.000 SIT, je za mladoletno A. K. po oceni nižjih sodišč pravična denarna odškodnina v znesku 1,200.000 SIT. Nižjo odškodnino v primerjavi s sestrama in bratom sta sodišči utemeljili z njeno nižjo starostjo štirih let (prav: petih let) ob smrti sestre, zaradi česar je s pokojno sestro preživela relativno kratek čas. To pa je le ena od okoliščin, ki vplivajo na odmero denarne odškodnine. Nižji sodišči sta prezrli pomen ugotovljene velike medsebojne navezanosti vseh družinskih članov te velike družine in izjemno hude prizadetosti, ki je izkazana pri vseh družinskih članih in ki se ji tudi mladoletna A. K. ni mogla izogniti. Kot najmlajša v družini je bila deležna posebne pozornosti ostalih članov družine, tako nedvomno tudi pokojne starejše sestre Al., zato v intenzivno čustveno navezanost med njima ni dvomiti.

Revizijsko sodišče zato sodi, da je kljub samo petim letom ob času škodnega dogodka podobno kot drugi trpela ob izgubi sestre in da pri odmeri odškodnine za duševne bolečine ob smrti sestre v obravnavanem primeru ni podlage za razlikovanje v primerjavi s sestrami in bratom. Glede na navedeno in upoštevaje merila iz 200. in 201. člena ZOR je zato revizijsko sodišče reviziji delno ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje delno tako spremenilo, da je ugodilo pritožbi ter peti tožnici mladoletni A. K. zvišalo odškodnino, prisojeno s strani prvostopenjskega sodišča še za 300.000 SIT. Tožena stranka mora torej peti tožnici plačati odškodnino za duševne bolečine v znesku 600.000 SIT, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopenjske sodbe dalje. Revizijsko sodišče je tako odločilo na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP. V preostalem delu pa je revizija pete tožnice neutemeljena in jo je revizijsko sodišče po 378. členu ZPP zavrnilo.

Tožeča stranka je predlagala povrnitev revizijskih stroškov, vendar je revizijsko sodišče odločilo, da te stroške krije sama. Zaradi zavrženja revizije štirih tožnikov in le delne ugoditve reviziji pete tožnice, je tožeča stranka uspela v zanemarljivo majhnem delu, zato ni podlage, da bi ji stroške povrnila nasprotna stranka.