Jedro

Zlasti obtoženčevo preteklo življenje, zaznamovano z nasiljem tudi do konkretne oškodovanke in preostale ugotovljene okoliščine obtoženčeve ponovitvene nevarnosti, ki izhajajo iz 5. točke izpodbijane odločbe, negirajo pritožbeno trditev, da teža očitanega kaznivega dejanja in način storitve, naj ne bi utemeljevale podlage za ugotovitev ponovitvene nevarnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Celju ugotovil, da so priporni razlogi zoper obdolženega A. A. še vedno podani.

2. Zoper sklep se je pritožil obtoženčev zagovornik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 370. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), pritožbenemu sodišču pa predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in pripor odpravi oziroma da izpodbijani sklep spremeni tako, da se odredi hišni pripor ter ukrep obveznega zdravljenja odvisnosti od alkohola v Psihiatrični bolnišnici ...

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba očita, da je izpodbijani sklep obremenjen s kršitvijo po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, vendar tega očitka z ničemer ne konkretizira, temveč zgolj pavšalno zatrjuje, da izpodbijani sklep nima razlogov oziroma so ti razlogi pomanjkljivi v delu, zakaj in proti komu naj bi obstajala ponovitvena nevarnost s strani obdolženega ter da razlogi nasprotujejo samim dejstvom, izhajajočim iz listinskih in drugih dokazov.

Ker na take pavšalne pritožbene očitke sodišče druge stopnje konkretnega odgovora ne more podati, na tem mestu zgolj poudarja, da očitana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana, saj so v njem navedeni vsi razlogi o odločilnih dejstvih (od točke 4 do 6 obrazložitve sklepa), ki so jasni, skladni in celoviti. Iz razlogov izpodbijanega sklepa tudi jasno izhaja, da je zaradi ugotovljene obtoženčeve ponovitvene nevarnosti ogrožena oškodovanka iz te kazenske zadeve.

5. Drugostopenjsko sodišče v okviru uradnega preizkusa pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP, ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe niso postavile pod vprašaj. V nasprotju s pritožnikom namreč drugostopenjsko sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zanesljivo dognalo ter razumno in prepričljivo utemeljilo danost vseh razlogov za pripor - da je izkazan utemeljen sum storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, njegova ponovitvena nevarnost ter sorazmernost in neogibna potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije.

6. Zaključek o obstoju _utemeljenega suma_ je sodišče prve stopnje stopnje utemeljilo s sklicevanjem na pravnomočno obtožnico ter vseh dokazov, na katerih le ta temelji. Niti iz pritožbenih trditev niti iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi po pravnomočnosti obtožnice nastale nove okoliščine, ki bi lahko kakorkoli vplivale na zaključek o obstoju utemeljenega suma. Tako ni mogoče pritrditi stališču zagovornika, da glede na predloženo dokazno gradivo ne izhaja utemeljen sum storitve očitanega kaznivega dejanja s strani obtoženca, saj je le ta bil s pravnomočnostjo obtožnice potrjen, zagovornik pa z lastno dokazno oceno izpovedb prič, izvedenskega mnenja dr. B. B. in podatkov na katerih temelji prvostopenjska presoja o obstoju utemeljenosti suma, pravilnosti prvostopenjskega zaključka o obstoju le-tega ne more omajati.

Pritožbena dokazna ocena izpovedi zaslišanih prič je preuranjena oziroma v predmetnem pritožbenem preizkusu neupoštevna. V tej fazi kazenskega postopka se namreč ne ocenjuje dokazov, saj je to pridržano senatu na glavni obravnavi, ki dokaze izvaja neposredno in na podlagi tega sprejema dokazno oceno.

7. Sodišče prve stopnje je v zvezi s obstojem _ponovitvene nevarnosti_ ugotovilo tako objektivne kot subjektivne okoliščine, ki obstoj le te utemeljujejo.

Ugotovljene objektivne okoliščine, ki se nanašajo na obtožencu očitano kaznivo dejanje (teža kaznivega dejanja, način in okoliščine izvršitve očitanega kaznivega dejanja) in subjektivne okoliščine (razmere v katerih obtoženec živi, ko je brez zaposlitve, brez lastnih sredstev za preživljanje, brez nepremičnega premoženja, obdolženčeva odvisnost od alkohola in specialno povratništvo), tudi po prepričanju pritožbenega sodišča v medsebojni povezavi razumno utemeljujejo sklep, da je obtoženčeva ponovitvena nevarnost izrazita. Zlasti obtoženčevo preteklo življenje, zaznamovano z nasiljem tudi do konkretne oškodovanke in preostale ugotovljene okoliščine obtoženčeve ponovitvene nevarnosti, ki izhajajo iz 5. točke izpodbijane odločbe, negirajo pritožbeno trditev, da teža očitanega kaznivega dejanja in način storitve, naj ne bi utemeljevale podlage za ugotovitev ponovitvene nevarnosti. Zaključkov o pripornem razlogu ne omaje niti pritožbeno zagotovilo, da je obtoženčeva zveza z oškodovanko razpadla, pritožbene navedbe pa se tako tudi v tem delu izkažejo za neutemeljene. Prav tako pa iz prej navedenih razlogov tudi na pravilnost tega zaključka ne more vplivati lastna dokazna ocena do sedaj izvedenih dokazov.

8. Sodišče druge stopnje prav tako ne dvomi v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da je pripor zoper obtoženca _neogibno potreben ukrep_ za zagotovitev varnosti obtoženčeve partnerke, ki je zaradi ravnanj, kakršna se očitajo obtožencu ogrožena do te mere, da se pripor izkaže tudi kot _sorazmeren ukrep_. Ob predhodno večkrat izrečenih milejših omejevalnih ukrepih, ki jih je obtoženec kršil (iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je zoper obtoženca že bil odrejen ukrep prepovedi približevanja zoper isto oškodovanko zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, katerega je večkrat kršil), pa je utemeljeno tudi sklepanje, da milejši osebni omejevalni ukrep ne pride v poštev, saj slednje terja voljo in željo obtoženca, da z nasiljem ne nadaljuje, česar pa glede na vse ugotovljeno, do sedaj obtoženi ni bil sposoben izkazati. Pritožnikovo nasprotovanje takšnemu prvostopenjskemu sklepanju je vsled navedenemu neutemeljeno, zato pritožba ne more biti uspešna s predlaganjem izreka milejših ukrepov(hišni pripor, ukrep zdravljenja odvisnosti).

9. Ker glede na obrazloženo pritožbeni očitki zagovornika obtoženega niso utemeljeni in ker pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP ni ugotovilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP)

10. Če bo za obtoženca nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.