Jedro

Sodišče v postopku izvršbe ne sme presojati utemeljenosti izvršilnega naslova ali ga celo spreminjati, temveč le dovoli izvršbo na predlog upnika, ki mora biti identičen obveznosti dolžnika, kot to izhaja iz izvršilnega naslova (čl. 17 in 20 ZIZ). Na dolžnikov ugovor pa presoja utemeljenost ugovornih navedb na podlagi določbe 55. čl. ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom opr. št. 211/2001 z dne 9.9.2004 zavrnilo kot neutemeljen ugovor dolžnikov z dne 18.4.2003 zoper sklep o izvršbi opr. št. In 20111/2001 z dne 9.4.2003 in dolžnika oprostilo plačila sodnih taks.

Dolžnika sta s pravočasno pritožbo, vloženo po pooblaščencu, citirani sklep izpodbijala iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep spremeni in ugovoru ugodi, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navajala sta, da sta vložila laičen ugovor, ki mu sodišče ni sledilo in ga je zavrnilo kot neutemeljenega. Dolžnika sedaj ponovno v pritožbi navajata, da je bil odstop od pogodbe neupravičen in posledično izvršilni predlog preuranjen. Dolžnika sta skupaj z materjo vseskozi poravnavala zapadle obveznosti, res pa je, da ne v višini, kot je to neupravičeno zahteval upnik. Sicer pa je celoten posel po vsebini ničen in dolžnika bosta sedaj, ko sta dobila pravno pomoč, vložila tožbo na ničnost vseh poslov, saj gre za identično zadevo, kot je zadeva, v kateri je V. s. R.S.presodilo, da so pogodbe s pridržkom lastninske pravice, sklenjene med upnikom in dolžnikom, nične. Tudi prvostopenjsko sodišče je v postopku že ugotovilo, da so sklenjene pogodbe sporne in določila pogodb oderuška. Dolžnika po sklenjeni pogodbi s pridržkom lastninske pravice nikoli nista bila v zamudi s plačilom celega obroka in upnik ni bil upravičen odstopiti od pogodbe. Sodišče bi moralo pred odločitvijo preveriti, ali je upnik odstopil od pogodbe in uveljavil pridržno pravico upravičeno ali ne. Splošno znano je, da so upnikovi posli pravno sporni in tudi to, da so sporna tudi vsa notarska potrdila o teh zadevah. Glede na trditve dolžnikov v ugovoru bi sodišče moralo preveriti, ali je upnik overil pravilne podatke o zapadlosti terjatev in stanju terjatev. Sicer pa bosta dolžnika vložil tožbo za ugotovitev ničnosti vseh pogodb, zato predlagata, da sodišče zadrži vsa izvršilna dejanja.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da dolžnika v ugovoru nista podala nobenega od razlogov, navedenih v 55. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki preprečujejo izvršbo glede na dejstvo, da teče izvršba na podlagi izvršilnega naslova, to pa je prodajna pogodba s pridržkom lastninske pravice, sestavljena v obliki notarskega zapisa s klavzulo izvršljivosti in notarsko potrdilo o izvršljivosti notarskega zapisa. Razlog, ki bi preprečil izvršbo, bi bil v obravnavanem primeru le dokazana trditev dolžnikov, da sta izpolnila obveznost, ki se izterjuje v izvršbi, ali da je bila izvršilni naslov že razveljavljen, spremenjen ali odpravljen.

Pritožbene trditve o tem, da bosta dolžnika s tožbo na ugotovitev ničnosti izvršilnega naslova izpodbijala izvršilni naslov, in da je obravnavana zadeva identična zadevi, v kateri je V. s. R.S. že presodilo, da so pogodbe s pridržkom lastninske pravice, sklenjene med upnikom in dolžnikom nične, in da je tudi prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da so sklenjene pogodbe sporne in določila pogodb oderuška, niso pravnorelevantna dejstva, ker se ne nanašajo na konkretni izvršilni naslov, ki je podlaga tega izvršilnega postopka. Odločitev vrhovnega sodišča v konkretni zadevi učinkuje le v konkretni zadevi, ki je pri vrhovnem sodišču obravnavana, ne more pa imeti učinka na vse druge, četudi identične zadeve.

Pritožba tudi nima prav, ko trdi, da bi moralo sodišče pred odločitvijo preveriti, ali je upnik odstopil od pogodbe in uveljavljal pridržno pravico ali ne, ker je splošno znano dejstvo, da so upnikovi posli pravno sporni, in da bi moralo glede na ugovorne navedbe preveriti, ali je upnik preveril pravilne podatke o zapadlosti in stanju terjatev.

Po presoji pritožbenega sodišča sodišče v postopku izvršbe ne sme presojati utemeljenosti izvršilnega naslova ali ga celo spreminjati, temveč le dovoli izvršbo na predlog upnika, ki mora biti identičen obveznosti dolžnika, kot ta izhaja iz izvršilnega naslova (čl. 17 in 20 ZIZ). Na dolžnikov ugovor pa presoja utemeljenost ugovornih navedb na podlagi določbe 55. čl. ZIZ. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo ter svojo odločitev tudi obrazložilo. Pritožbeno sodišče je še ugotovilo, da ni storjena nobena bistvena kršitev določb postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. ZPP v zv. s 366. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ).

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ.