Jedro

Stranka mora predlog za dopustitev revizije podati v roku 30 dni po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, v upravnem sporu torej po vročitvi sodbe Upravnega sodišča, zoper katero ni pritožbe po 73. členu ZUS-1.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo Upravne enote Grosuplje, št. 330-2809/2019-32(308) z dne 24. 8. 2020. S to odločbo je navedeni organ odobril pravni posel o prodaji zemljišča parc. št. 1852/1 k. o. ... za kupnino 5.000,00 EUR, ki sta ga sklenila prodajalec A. A. in kupec B. B., in zavrnil zahtevo za odobritev kupoprodajne pogodbe za isto zemljišče in isto kupnino, ki so jo vložili C. C., D. D. in E. E. 2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sta tožnika (v nadaljevanju predlagatelja) vložila predlog za dopustitev revizije.

3. Predlog je prepozen.

4. Stranka mora predlog za dopustitev revizije podati v roku 30 dni po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje (prvi odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), v upravnem sporu torej po vročitvi sodbe Upravnega sodišča, zoper katero ni pritožbe po 73. členu ZUS-1. 5. Kot izhaja iz kopij vročilnic o vročitvi sodbe, ki ju je Vrhovnemu sodišču poslalo Upravno sodišče, je bila izpodbijana sodba tožnici vročena 27. 5. 2023, tožniku pa (s fikcijo vročitve) 9. 6. 2023 (ter nato pisanje 12. 6. 2023 puščeno v njegovem predalčniku). Rok za vložitev predloga za dopustitev revizije se je tako iztekel najkasneje 10. 7. 2023. To pomeni, da je bil predlog, ki sta ga predlagatelja posredovala Vrhovnemu sodišču osebno 2. 10. 2023, vložen po izteku predpisanega roka.

6. Navedeno tudi za vlagatelja ni sporno, saj v predlogu pojasnjujeta razlog za zamudo in se sklicujeta na določbo osmega odstavka 112. člena ZPP. Navajata, da sta laika, ki sta zoper sodbo Upravnega sodišča zaradi nevednosti vložila ustavno pritožbo, saj nista poznala izrednih pravnih sredstev niti zahteve po izčrpanosti pravnih sredstev pred vložitvijo ustavne pritožbe. Zatrjujeta, da sta za navedeno izvedela 31. 8. 2023 z vročitvijo sklepa Ustavnega sodišča in je zato takrat začel teči 30-dnevni rok za vložitev predloga za dopustitev revizije. Dodajata, da pravni pouk izpodbijane sodbe vsebuje le zapis, da pritožba ni dovoljena.

7. Predlagatelja se neutemeljeno sklicujeta na osmi odstavek 112. člena ZPP kot podlago za dopustno podaljšanje zakonskega roka za vložitev predloga za dopustitev revizije oziroma za drugačen začetek teka roka za njegovo vložitev. Navedena določba se namreč nanaša na osebo, ki ji je odvzeta prostost, ko se šteje dan, ko izroči vlogo upravi zapora ali drugega zavoda, v katerem prestajakazen ali ukrep odvzema prostosti, za dan izročitve sodišču. Take okoliščine v obravnavanem primeru niso podane. Prav tako obravnavani predlog ni bil vložen v okoliščinah iz desetega odstavka istega člena ZPP, ki določa, da če je bila vloga, ki ni tožba, vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila vložena pravočasno, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika. Predlagatelja namreč ne trdita, da sta zaradi nevednosti obravnavani predlog vložila na Ustavno sodišče, ampak navajata, da sta na navedeno sodišče vložila drugo pravno sredstvo (ustavno pritožbo).

8. Na pravočasnost predloga za dopustitev revizije ne more vplivati niti zatrjevano nepoznavanje prava oziroma možnosti vložitve izrednega pravnega sredstva zoper sodbo Upravnega sodišča. Predlagatelja, ki se v upravnem sporu nista odločila za pomoč kvalificiranega pooblaščenca, sta s tem prevzela tudi tveganja, ki iz tega izhajajo, saj zakon za take stranke upravnega spora ne določa drugačne obravnave glede vlaganja izrednih pravnih sredstev in rokov, ki jih morajo pri tem upoštevati. Tako tudi zanje veljajo določbe ZPP, ki se nanašajo na revizijski postopek. Ob tem pa ne ta ne drug zakon (npr. ZUS-1) ne določata, da mora sodišče v sodbi navesti pravni pouk o izrednem pravnem sredstvu in z njim povezani obveznosti stranke, da zoper pravnomočno sodbo najprej vloži predlog za dopustitev revizije. Tako iz 324. člena ZPP izhaja le dolžnost sodišča, da v sodbi navede pravni pouk o pritožbi.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo kot prepozen (377. člen ZPP in prvi odstavek 367.b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).