Jedro

Če sodišče stranki naloži, naj popravi določeno pomankljivost v 15 dnevnem roku, ne more izreči sankcije za neaktivnost preden ta rok ne poteče.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnica. Vsebinsko uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter sodišču predlaga razveljavitev sklepa. Pritožnica opozarja, da je na sklep sodišča, s katerim je bila pozvana naj predloži dokaz o tem, da je skupnost stanovalcev registrirana kot pravna oseba, sicer pa naj poimensko navede imena vseh lastnikov stanovanj na 8, sodišču sporočila, da skupnost ni registrirana, ker tudi ta pojem ne obstaja več, obenem pa ni odklonila informacije, ki jo je želelo pridobiti sodišče. Ker pa teh podatkov ni mogoče zbrati v tako kratkem roku, je kasneje sodišče zaprosila, naj ta rok podaljša. Sodišče pa je med tem izdalo sklep o zavrženju tožbe. Nadalje še navaja, kakšne težave je pri zbiranju seznama imela ter zaključuje, da je sodišče na podlagi tožničenega obvestila, da skupnost stanovalcev ni registrirana kot pravna oseba, napačno smatralo, da je tožnica odklonila izpolnitev nadaljnje zahteve ter nato ob nepravilni uporabi določil zakona njeno tožbo zavrglo. Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na določbe 81. in 108. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Določbe 108. člena se na splošno nanašajo na postopanje z nepopolnimi vlogami in sodišču nalagajo, da od vložnika zahteva, naj jo v določenem roku popravi, obenem pa je določena tudi sankcija za primer, če vložnik tega ne stori, ki je v tem, da sodišče takšno vlogo zavrže. Določila 81. člena pa se nahajajo v poglavju zakona, ki govori o strankah in njihovih zastopnikih. Prvi odstavek 81. člena določa, da sodišče v primeru, če ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomankljivost odpraviti, zahteva od tožnika, naj popravi v tožbi, kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka. Tretji odstavek istega člena sodišče pooblašča, da za odpravo teh pomankljivosti določi stranki rok, peti odstavek pa določa sankcijo, če ta rok neuspešno poteče. Tudi v tem primeru je sankcija zavrženje tožbe. Iz pritožbe je razbrati, da je sodišču očitana kršitev teh določil, navedeno pa pritožba utemeljuje s podrobnim povzetkom postopka. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s sklepom, ki ga je tožnica prejela 6.11.2000 (povratnica pripeta k l.št. 9), le-tej naložilo, naj v roku 15 dni predloži dokaz, da je tožena stranka vpisana v sodni register kot pravna oseba, v nasprotnem primeru pa naj poimensko navede imena in priimke vseh lastnikov zgradbe 8 v Ljubljani. Znotraj sodno določenega roka (15.11.2000) je pooblaščenka tožnice sodišče obvestila, da tožena stranka še vedno ni vpisana v register, nato pa je sodišče naslednji dan tožbo zavrglo. Iz povedanega izhaja, da je sodišče tožbo zavrglo še pred iztekom roka, ki ga je določilo (rok bi se iztekel šele 21.11.2000). Povedano pa pomeni, da jo je zavrglo v nasprotju s petim odstavkom 81. člena ZPP oziroma četrti odstavkom 108. člena istega zakona. Navedena kršitev pa v obravnavani zadevi predstavlja bistveno kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP) ter zaradi odprave navedene pomankljivosti zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.