Jedro

V pravnem pouku pod odločbo Višjega delovnega in socialnega sodišča je povsem jasno zapisano, da je možna pritožba zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ni dopustilo revizije. Takega jasnega pravnega pouka ni mogoče interpretirati tako, da je z njim dovoljena tudi pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje. Temu nasprotujejo tudi določbe ZDSS-1 in ZPP, ki ne določajo pravice do pritožbe zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje.

Izrek

Pritožba zoper sodbo se zavrže. Pritožba zoper sklep se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je zahtevala od tožene stranke plačilo zneska 1.049,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 6. 2007 dalje in tožeči stranki naložilo plačilo odmerjenih stroškov postopka v osmih dneh.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sklenilo je, da se revizija ne dopusti.

3. Zoper sodbo in sklep, da se revizija ne dopusti, se pritožuje tožeča stranka in navaja, da je v sporni zadevi tožbo vložila zaradi vračila stroškov postopka, ker o njih v revizijski odločbi ni bilo odločeno. Navajala je, da gre za odstop od sodne prakse ter navajala načela pogodbenega prava v zvezi s sklepanjem pogodb. Vodenje postopka z namenom povzročanja stroškov je nedopustno, zato je treba toženi stranki naložiti plačilo stroškov postopka. Predlagala je, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in glede na pravno problematiko zavzame stališče, da je prepovedano voditi sodne postopke z namenom zlorabe procesnih pravil in sopogodbeniku povzročati stroške.

4. Pritožba je bila v skladu z določbo 366. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/2004 - ZPP) in 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila.

5. Tožena stranka je prerekala pritožbene navedbe in predlagala njeno zavrnitev in povrnitev stroškov prvostopenjskega in pritožbenega postopka.

6. Pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje ni dovoljena.

7. Tožeča stranka v pritožbi sicer (zmotno) navaja, da vlaga pritožbo zoper sodbo in sklep na podlagi pravnega pouka. Takega pravnega pouka tožeča stranka ni dobila, saj je v pravnem pouku pod odločbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 362/2008 z dne 4. 11. 2008 povsem jasno zapisano, da je možna pritožba zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ni dopustilo revizije. Takega jasnega pravnega pouka ni mogoče interpretirati tako, da je z njim dovoljena tudi pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje. Nasprotujejo pa ji tudi določbe Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) in ZPP, ki ne določata pravice do pritožbe zoper pravnomočno odločbo sodbo sodišča druge stopnje. ZPP v 333. členu določa, da je pritožba dovoljena zoper sodbo izdano na prvi stopnji (člen 363 ZPP določa pritožbo zoper sklep) in to je praviloma (razen izjem, ki so v zakonu posebej določene) edina pritožba, ki je določena glede na določbo 25. člena Ustave Republike Slovenije. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je kot izredno pravno sredstvo, ki jo lahko vloži stranka, predvidena revizija, ki pa mora ali biti dovoljena z zakonom ali dopuščena s sklepom sodišča. 8. Ker pritožba ni predvidena kot redno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, jo je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 1. točke 365. člena zavrglo kot nedovoljeno.

9. Pritožba zoper sklep ni utemeljena.

10. Sodišče glede na določbe prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 dopusti revizijo, ki sicer glede na določbe 31. člena ZDSS-1 ne bi bila dovoljena, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (prva alineja), ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo (druga alineja). Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 je zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, dopustna pritožba samo iz razloga po drugi alineji prvega odstavka tega člena.

11. Iz zakonskega besedila ne izhaja, da se z določbo 32. člena ZDSS-1 uvaja možnost splošne pritožbe zoper odločitve sodišča druge stopnje. Pritožba je dovoljena samo iz razlogov, določenih v zakonu. Pritožba ne navaja (ker pač še sploh ni bilo odločeno), v katerem primeru naj bi šlo za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma za neenotnost v praksi sodišča druge stopnje. Ker pritožba ne pove, v katerih primerih sodna praksa VDSS odstopa od svoje lastne prakse ali od prakse Vrhovnega sodišča, pritožbi tožene stranke ni mogoče ugoditi in dopustiti revizije, kot to predvideva četrti odstavek 32. člena ZDSS-1, zato je sodišče pritožbo zavrnilo v skladu z določbo 353. člena ZPP.

12. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo stroškov ni zaznamovala.