Uporaba osebnega imena

Datum

20.08.2026

Številka

07121-1/2026/841

Kategorije

Pravne podlage, Razno

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede uporabe osebnega imena. 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1, 10/26 – ZP-1L; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Pravica do svobodne izbire osebnega imena se sme omejiti le, če je to nujno za zavarovanje javne varnosti, morale ali pravic in svoboščin drugih ljudi.

IP ni pristojen za razlago določb ZOI-1, saj v skladu s 23. členom ZOI-1 nadzor nad izvajanjem določb tega zakona izvaja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve (MNZJU RS).

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

IP tako ne nudi storitve pregleda ali vnaprejšnje odobritve različnih obrazcev, storitev, aplikacij, ocen ali drugih rešitev, ki jih uvajajo posamezni upravljavci, z vidika njihove skladnosti z veljavnimi predpisi. IP kot nadzorni organ na področju varstva osebnih podatkov v okviru neobvezujočega mnenja tako ne more presojati skladnosti rešitve (platforme za souporabo električne energije), ki ste jo opisali v vašem zaprosilu za mnenje, s predpisi s področja varstva osebnih podatkov, ampak v nadaljevanju podaja splošna pojasnila.

IP pojasnjuje, da pojem, sestavo in določitev osebnega imena ter pogoje za njegovo uporabo in spremembo za državljanke in državljane Republike Slovenije ureja Zakon o osebnem imenu (Uradni list RS, št. 20/06, 43/19, v nadaljevanju: ZOI-1). Ta v prvih dveh odstavkih 2. člena določa, da je osebno ime pravica državljana in služi za razločevanje ter identifikacijo fizičnih oseb. Državljan je osebno ime dolžan uporabljati. Osebno ime državljanu zagotavlja identiteto, varstvo njegove osebnosti in dostojanstva. V tretjem odstavku 2. člena ZOI-1 določa, da se sme pravica do svobodne izbire osebnega imena omejiti le, če je to nujno za zavarovanje javne varnosti, morale ali pravic in svoboščin drugih ljudi. Iz te določbe izhaja, da je načeloma slovenski državljan pri izbiri osebnega imena zelo svoboden, saj se ta lahko omeji le iz navedenih razlogov. Pristojni organ tako praviloma ne more zavrniti izbranega osebnega imena samo zato, ker je tuje ali iz drugih podobnih razlogov (npr. ker je nenavadno, redko, …).

Nadalje ZOI-1 v 3. členu določa, da je osebno ime sestavljeno iz imena in priimka. V 10. členu je določeno, da se že določeno osebno ime lahko spremeni mladoletnim in polnoletnim državljanom. Načini spremembe osebnega imena so določeni v 11. členu ZOI-1, in sicer se celotno osebno ime ali samo priimek ali samo ime lahko spremeni ob spremembi nekaterih družinskopravnih razmerij, na podlagi prošnje državljana, ki je popolno poslovno sposoben, na podlagi prošnje zakonitega zastopnika za spremembo osebnega imena mladoletne osebe ali na podlagi prošnje skrbnika oziroma skrbnice osebe, postavljene pod skrbništvo.

IP ob tem posebej poudarja, da ni pristojen za razlago določb ZOI-1, saj v skladu s 23. členom ZOI-1 nadzor nad izvajanjem določb tega zakona izvaja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve (MNZJU RS). IP vas zato glede velike večine vprašanj iz vašega zaprosila za mnenje in tudi glede ravnanja pristojne upravne enote napotuje na ta organ.

Z vidika varstva osebnih podatkov IP pojasnjuje, da Splošna uredba med pravicami posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v 16. členu določa pravico do popravka. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja popravi netočne podatke v zvezi z njim. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima ob upoštevanju namenov obdelave, pravico do dopolnitve nepopolnih osebnih podatkov, vključno s predložitvijo dopolnilne izjave. Omenjeni člen je potrebno razlagati v luči načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, zlasti točke (d) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe, ki določa, da morajo biti osebni podatki točni in, kadar je to potrebno, posodobljeni; sprejeti je treba vse razumne ukrepe za zagotovitev, da se netočni osebni podatki brez odlašanja izbrišejo ali popravijo ob upoštevanju namenov, za katere se obdelujejo (načelo točnosti).

Nadalje Splošna uredba v 17. členu določa pravico do izbrisa (pravico do pozabe). Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim, upravljavec pa ima obveznost osebne podatke brez nepotrebnega odlašanja izbrisati, kadar velja eden od naslednjih razlogov:

a)osebni podatki niso več potrebni v namene, za katere so bili zbrani ali kako drugače obdelani;

b)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, prekliče privolitev, na podlagi katere poteka obdelava v skladu s točko (a) člena 6(1) ali točko (a) člena 9(2), in kadar za obdelavo ne obstaja nobena druga pravna podlaga;

c)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelavi ugovarja v skladu s členom 21(1), za njihovo obdelavo pa ne obstajajo nobeni prevladujoči zakoniti razlogi, ali pa posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelavi ugovarja v skladu s členom 21(2);

d)osebni podatki so bili obdelani nezakonito;

e)osebne podatke je treba izbrisati za izpolnitev pravne obveznosti v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca;

f)osebni podatki so bili zbrani v zvezi s ponudbo storitev informacijske družbe iz člena 8(1).

Ob tem je treba opozoriti, da pravica do izbrisa ni neomejena. Splošna uredba v tretjem odstavku 17. člena  določa, da se posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne more sklicevati na pravico do izbrisa, če je obdelava potrebna:

a)za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja;

b)za izpolnjevanje pravne obveznosti obdelave na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki velja za upravljavca, ali za izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, ki je bila dodeljena upravljavcu;

c)iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja v skladu s točkama (h) in (i) člena 9(2) ter členom 9(3);

d)za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 9(1), kolikor bi pravica iz odstavka 1 lahko onemogočila ali resno ovirala uresničevanje namenov te obdelave, ali

e)za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov.

Tako kot v primeru pravice do popravka mora upravljavec tudi v primeru, ko posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, uveljavlja pravico do izbrisa, v vsakem posameznem primeru posebej presojati, ali obstaja kateri od razlogov za izbris posameznikovih osebnih podatkov oziroma ali v konkretnem primeru obstoji kateri od razlogov, ki izključujejo posameznikovo pravico do izbrisa njegovih osebnih podatkov.

IP posebej pojasnjuje, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Ustava RS; Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami). Uporaba osebnih podatkov (npr. priimka) posameznika sama po sebi ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov, lahko pa gre za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

IP nadalje pojasnjuje, da vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite v skladu s Splošno uredbo in ZVOP-2, temveč so te zaščite deležni le v primeru, če gre za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi za osebne podatke, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, kot to določa prvi odstavek 2. člena Splošne uredbe. V skladu s šesto točko 4. člena Splošne uredbe pomeni zbirka vsak strukturiran niz osebnih podatkov, ki so dostopni v skladu s posebnimi merili, niz pa je lahko centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi. Za obdelavo osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe gre torej le takrat, kadar so osebni podatki del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke. IP tako v primeru obdelave osebnih podatkov lahko uvede postopek inšpekcijskega nadzora in ukrepa le v primeru, ko gre za uporabo osebnih podatkov, ki izvirajo iz varovanih zbirk osebnih podatkov (npr. evidence, registri, …) ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke.

IP nadalje pojasnjuje, da če določeni posameznik meni, da se s konkretnim dejanjem posega v njegove osebnostne pravice, lahko osebo, ki je podatke uporabila ali upravljavca pozove k izbrisu spornih podatkov oziroma uporabi institute civilnega ali kazenskopravnega varstva, ki mu jih daje zakonodaja in, kot rečeno, sodijo v pristojnost sodišč. Tako lahko v skladu s 134. členom Obligacijskega zakonika (OZ; Uradni list RS, št. 97/07 - UPB1, 64/16 – odl. US, 20/18 – OROZ631) od sodišča zahteva, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Poleg tega lahko posameznik, če ocenjuje, da mu je bila s posegom v zasebnost povzročena premoženjska ali nepremoženjska škoda, na podlagi 179. člena OZ zahteva tudi denarno odškodnino. Ob tem IP ponavlja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov v skladu z 38. členom Ustave RS, nima pa pristojnosti v zvezi z zahtevki posameznikov, ki so namenjeni varstvu pravic zasebnosti in osebnostnih pravic. Za obravnavo teh zahtevkov so pristojna sodišča.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič,

Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik,

Informacijska pooblaščenka