Jedro

Razlogi sodbe so nejasni, če odišče prve stopnje najprej razloži, da je imelo delo tožeče stranke stvarne napake, ki jih tožeča stranka ni odpravila, nato pa brez posebne obrazložitve ugodi tožbenemu zahtevku na plačilo tistega dela računa, za katerega je tožena stranka ugovarjala, da ga ravno zaradi stvarnih napak ni dolžna plačati. Razlogi sodbe o odločilnih dejstvih so med seboj v nasprotju, če sodišče prve stopnje najprej razloži, da je imelo izvršeno delo tožeče stranke napake, ki jih je bila tožena stranka upravičena odpraviti, kar je dokazala z listinami, v nadaljevanju obrazložitve sodbe o zavrnitvi njenega (nasprotnega) tožbenega zahtevka na povrnitev škode, ki ji je s tem nastala, pa na podlagi prav istih listin ugotovi, da tožena stranka škode ni dokazala.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba (2. in 3. točka izreka prvostopne odločbe) se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v veljavi v delu, s katerim je bilo toženi stranki naloženo, da mora plačati tožeči stranki neplačani del računa za dobavo in montažo toplotne postaje v znesku 331.920,50 SIT z zamudnimi obrestmi ter ji povrniti izvršilne stroške. Nasprotni tožbeni zahtevek na povrnitev škode, ki je toženi stranki po njeni trditvi nastala zaradi nestrokovnega dela tožeče stranke, in vrnitev preveč plačanega avansa, v skupnem znesku 199.971,00 SIT z zamudnimi obrestmi, je zavrnilo. Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena ZPP/77 in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče spremeni ali pa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. Pri preizkusu izpodbijane sodbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je v pretežnem delu ne more preizkusiti, ker so razlogi sodbe o odločilnih dejstvih nejasni in med seboj v nasprotju. Pritožba ima namreč prav, ko pravi, da je sodišče prve stopnje pri obrazložitvi tistega dela sodbe, s katerim je ugodilo tožbenemu zahtevku, najprej razložilo, da je imelo delo tožeče stranke stvarne napake, ki jih tožeča stranka ni odpravila, nato pa je brez posebne obrazložitve ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo tistega dela računa, za katerega je tožena stranka ugovarjala, da ga ravno zaradi stvarnih napak ni dolžna plačati. Zato ni jasno, kateri razlogi so privredli do odločitve o obveznosti tožene stranke plačati sporni del računa. Pri obrazložitvi zavrnitve nasprotnega tožbenega zahtevka na plačilo odškodnine je sodišče prve stopnje najprej razložilo, da je imelo izvršeno delo tožeče stranke napake, ki jih je bila tožena stranka upravičena odpraviti, kar je dokazala z listinami (v prilogi spisa B8-B11). Stroške, ki so ji s tem nastali, je tožena stranka z nasprotno tožbo uveljavljala kot odškodnino. V nadaljevanju obrazložitve sodbe o zavrnitvi tega dela (nasprotnega) tožbenega zahtevka pa je prvostopno sodišče na podlagi prav istih listin ugotovilo, da tožena stranka škode ni dokazala. S tem si je glede teh odločilnih dejstev prišlo samo s seboj v nasprotje. Nasprotni tožbeni zahtevek na vrnitev dela preveč plačanega avansa je sodišče prve stopnje zavrnilo z obrazložitvijo, da tožena stranka ni predložila nobenega dokaza, da je vrnila tožeči stranki del dobavljenega materiala za postavitev toplotne postaje. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da to ni res, saj je predložila potrdilo, da je material vrnila pooblaščencu tožeče stranke S. P. Tega dokaza pa sodišče prve stopnje ni ocenilo, zaradi česar je dejansko stanje o tem delu tožbenega zahtevka ugotovljeno zmotno in nepopolno. Pritožbeno sodišče je torej ugotovilo, da je sodišče pri izdaji sodbe o tožbenem zahtevku in nasprotnem tožbenem zahtevku za odškodnino bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, kar je pritožbeni razlog po 13. točki 2. odst. 354. člena ZPP/77, pri izdaji sodbe o nasprotnem tožbenem zahtevku na vrnitev dela preveč plačanega avansa pa je zmotno in nepopolno ugotovilo dejanskego stanje. Zato je na podlagi določb 1. odst. 369. člena in 1. odst. 370. člena ZPP/77 napadeno sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.